VSRS Sklep II Upr 37/2020

Pritožba se zavrže.

1Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti na podlagi 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot nedovoljeno zavrglo vlagateljevo pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije II Upr 1253/2019-6 z dne 7. 11. 2019.

2Vlagatelj je vložil pritožbo, iz katere je mogoče razbrati, da jo vlaga zoper navedeni sklep Vrhovnega sodišča z dne 4. 9. 2020. V pritožbi navaja, da "ni bilo javne razprave, katero zapoveduje 24. člen Ustave RS, da je pritožba temeljna pravica, ki se izvaja direktno iz Ustave in ne iz dobre volje Vrhovnega sodišča." Predlaga razveljavitev izpodbijane sklepa.

3Pritožba ni dovoljena.

4Po določbi 127. člena Ustave Republike Slovenije je Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi in odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih. Pravna sredstva se vlagajo zoper odločitve nižjih sodišč, v primeru upravnega spora zoper sodbe in sklepe upravnega sodišča. Zakon o upravnem sporu pritožbe zoper odločitve Vrhovnega sodišča ne predvideva. Že iz tega razloga je torej treba vlagateljevo pritožbo zavreči kot nedovoljeno.

5Poleg tega po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo upravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ta pogoj ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

6Z obravnavanim pogojem in posledicami njegove neizpolnitve je bil vlagatelj že večkrat seznanjen, tudi v obravnavani zadevi, pa je tudi tokrat pritožbo vložil sam, pri tem pa ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit.

7Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, tudi iz tega razloga pritožba ne bi bila dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

8O zadevi je odločal sodnik posameznik na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.