VSRS Sklep VIII DoR 231/2020-6

Revizija se dopusti glede vprašanj:

– ali sta sodišči nižjih stopenj bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene;

- ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek, da opravljanje funkcije vodnega zaupnika (samo po sebi) pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka.

1Sodišče prve stopnje je naložilo toženki, da tožniku izplača 2.327,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2014 do plačila. Ugotovilo je, da tožniku na misiji v tujini tedenski počitek ni bil omogočen.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da tožniku tedenski počitek ni bil omogočen, ker je bil prekinjen zaradi relevantnejših obveznosti (npr. patruljiranje) in ker je vsakodnevno izvrševal funkcijo vodnega zaupnika.

3Toženka v predlogu za dopustitev revizije predlaga, da vrhovno sodišče odloči o vprašanjih, ali sta sodišči nižjih stopenj bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene in ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek, da opravljanje funkcije vodnega zaupnika (samo po sebi) pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka.

Navaja, da je tožnik do prvega naroka za glavno obravnavo podal le splošne navedbe, nobenih konkretnih o nalogah, ki naj bi jih opravljal, kdo mu jih je odredil, kdaj ipd. Tožnik bi moral dokazati, kdaj je opravil posamezno nalogo, koliko časa je trajala, po čigavem nalogu. Nasprotuje tudi oblikovanju dokazne ocene. Sodišču prve stopnje očita, da je le povzelo izpovedi prič, pa še to le tiste dele, ki so se skladale z ugoditvijo zahtevku, ni pa naredilo dokazne ocene. Samo navedba, da je imel tožnik na proste dneve „določene obveznosti“, ki so sicer bile „nedvomno precej manjše, kot v ostalih dneh“ ne zadošča za zaključek, da tožniku ni bil omogočen tedenski počitek, ugotovitve, da so zadolžitve bile (večurno stanje v postroju, priprave na generalko, opravljanje zaupniškega dela) pa ni potrdila nobena priča. Tudi sodišče druge stopnje je po mnenju predlagateljice odločilo pavšalno – da je bil tedenski počitek prekinjen zaradi relevantnejših zadolžitev (npr. patruljiranja), čeprav se o tem dokazi niso izvajali. Opozarja na izpoved A. B., iz katere ne izhaja, da je bil tedenski počitek tožnika prekinjen zaradi patruljiranja oz. „drugih relevantnejših nalog“. Glede funkcije vodnega zaupnika pa navaja, da sodišče ni ugotavljalo, kaj je ta funkcija sploh bila, ni upoštevalo, da je bila prostovoljna in da je vodni zaupnik sam razporejal svoj čas, ki ga je temu namenil. Očita tudi kršitve v zvezi z dokazno oceno o evidencah.

4Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP glede obeh predlaganih vprašanj izpolnjeni, zato je dopustilo revizijo.

6Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.