VSRS Sklep X DoR 295/2020-3

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je glede na ustavno in zakonsko ter glede na z EKČP določeno pravico do poštenega sojenja ter pravico do enakosti in enakopravnosti dopustno, da je Upravno sodišče RS izpodbijano sodbo izdalo, ne da bi opravilo glavno obravnavo in ne da bi v izpodbijani sodbi navedlo in utemeljilo razloge, zakaj glavne obravnave ni izvedlo?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sodbo zavrnilo tožničino tožbo zoper dopolnilno odločbo Upravne enote Celje, št. 363/009/93-162 (13202) z dne 13. 5. 2016, s katero je navedeni organ odločil, da tožnica kot pravna naslednica pokojne A. A. dolžna gospodarski družbi B., d. d. - v stečaju povrniti investicijska vlaganja v nepremičnino na naslovu ..., v višini 37.870,06 EUR, ki jih je dolžna poravnati v roku 10 let od pravnomočnosti te odločbe, in sicer v 120 mesečnih obrokih po 6 % obrestni meri. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo, št. 4902/4/22014-4-BO z dne 23. 3. 2017 tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da se Upravno sodišče sploh ni izreklo glede svoje odločitve, da se odločitev v obravnavanem primeru sprejme na seji oziroma, zakaj ni opravilo glavne obravnave.

3Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Glede dopuščenega vprašanja je Vrhovno sodišče, sklicujoč se na odločbo Ustavnega sodišča, že sprejelo stališče, da iz zahtev 22. člena Ustave izhaja tudi, da morajo biti v vsakem posameznem upravnem sporu, v katerem glavne obravnava izjemoma ne bi bila izvedena, razlogi za zavrnitev izvedbe glavne obravnave izrecni, jasni in nedvoumni. Iz njih mora izhajati obstoj izjemnih okoliščin, zaradi katerih v konkretni zadevi izvedba glavne obravnave ni potrebna.¹ Na podlagi obrazloženega gre torej za pravno vprašanje, ali odločitev Upravnega sodišča v okoliščinah konkretnega primera (ne)dopustno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice (zlasti primer Mirovni inštitut proti Sloveniji z dne 13. 3. 2018), zato je odgovor nanj pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

6Zato je revizijo v skladu s tretjim odstavkom 367.c člena ZPP dopustilo. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

¹ Prim. sklep Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 22/2020 z dne 26. 8. 2020 in Odločba Ustavnega sodišča, št. Up-360/16, 14. točka obrazložitve.