VSM Sklep I Ip 641/2020

I. Pritožba se zavrne in se zavrnilni del I. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

II. Sodni cenilec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1S sklepom, citiranim v uvodu, je sodišče prve stopnje sodnemu cenilcu gradbene stroke B.B. s.p. odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 433,36 EUR, v presežku pa zahtevek cenilca zavrnilo (I. točka izreka). Ugotovilo je še, da sodni cenilec ni zavezanec za DDV (II. točka izreka) in v III. ter IV. točki izreka določilo način in rok izplačila v I. točki izreka sklepa navedenega zneska.

2V pravočasni pritožbi sodni cenilec uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Mnenja je, da sodišče neutemeljeno ni priznalo materialnih stroškov v znesku 48,00 EUR, kar predstavlja strošek programske opreme po ceniku družbe C d.o.o., ki je pritožniku za svojo storitev izstavila račun. Gre za uporabo programske podpore Valuer, katero je pritožnik uporabil pri izdelavi cenitvenega poročila. Povzema zakonske določbe in določbe podzakonskih predpisov, ki urejajo plačilo cenilca za opravljeno delo in povrnitev njegovih stroškov. Poudari, da so za izdelavo ocene tržne vrednosti nepremičnin pri uporabi metode tržnih primerjav potrebni podatki o izvedenih transakcijah. Dostop v evidenco le teh (ETN) pa omogočajo programi: Trgoskop, aplikacija Geodetskega inštituta Slovenije, Cenilec, aplikacija SICGRAS, Valuer, aplikacija Caris d.o.o., AVIO, aplikacija Arvio d.o.o. Brez uporabe enega izmed njih izdelava cenitvenega poročila ni možna. Cenilec je sam pristojen, da izbere metodo, po kateri bo izdelal oceno vrednosti, prav tako pa je tudi pristojen, da se sam odloči, kateri plačljivi program bo uporabil. Graja zaključek sodišča, da uporaba programske opreme Valuer ne predstavlja materialnih stroškov, ki bi bili nujni oziroma neposredno povezani s samo izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja, temveč naj bi šlo za stroške, ki jih ima cenilec v zvezi z opravljanjem svojega dela. Posebej izpostavi določbo tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, po kateri se cenilcu priznajo materialni stroški, ki so nastali v zvezi s konkretnim cenitvenim poročilom, za kar mora cenilec predložiti ustrezen dokaz. Program Valuer omogoča uporabo iskalnika za posamezno naročilo. Ker je iz računa št. 129/2020 z dne 12. 6. 2020 jasno in nedvoumno razvidno, da je bila programska oprema uporabljena izključno za izdelavo cenitvenega poročila v tem postopku, brez uporabe katere cenilec svojega dela ne bi mogel opraviti skladno s pravili stroke, bi moralo sodišče pritožniku priznati tudi materialne stroške v višini 48,00 EUR. Sklicuje se na sklep VSL I Cp 2050/2019. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se cenilcu priznajo še materialni stroški v višini 48,00 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodni cenilec (v nadaljevanju: pritožnik) navaja pravilno pravno podlago za odmero stroškov, ki jih je imel cenilec v zvezi s cenilskim delom.¹ Le to je sodišče prve stopnje tudi uporabilo.

54. člen Pravilnika o povrnitvi pravdnih stroškov določa, da se povrnejo izvedencu² stroški v zvezi z opravljenim delom, tretji odstavek 15. člena pa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom.

6Kot pravilno izpostavlja pritožba, slednje citirano določilo omogoča povrnitev le tistih materialnih stroškov, ki so nastali v zvezi s konkretnim cenilnim poročilom. Tudi stališču pritožbe, da mora cenilec predložiti ustrezen dokaz zanje (dokazno breme) je pritrditi, vendar pritožba spregleda, da morajo biti stroški hkrati določno specificirani (trditveno breme).³ Zahtevek mora opredeljevati, s kakšnim opravilom cenilca so nastali, kot tudi nujnost in potrebnost tega opravila v konkretni zadevi in z njim povezanih in nastalih stroškov. Šele to omogoča sodišču podlago za presojo, ali gre za materialne stroške, ki so nastali v zvezi s konkretnim cenilnim poročilom.

7Sodni cenilec je v stroškovniku priglasil materialne stroške - programska oprema po ceniku C d.o.o. in priložil račun št. 129/2020, izdan s strani podjetja C d.o.o.⁴ Zgolj na tej trditveni podlagi in predloženem dokazu, ko po pravilnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča cenilec ni pojasnil, zakaj v konkretnem primeru ni uporabil oziroma ni mogel uporabiti programske opreme, ki jo sicer uporablja pri svojem delu sodnega cenilca in opravljanju istovrstne neodvisne samostojne dejavnosti oziroma zakaj je pri izdelavi konkretnega cenilskega mnenja potreboval posebno oziroma dodatno opremo Valuer, ki si jo je lahko zagotovil zgolj pri drugem podjetju, to je pri podjetju C d.o.o., je prvostopenjskemu zaključku o neutemeljenosti zahtevka slediti.

8Nedopustna ob smiselni uporabi prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ so v pritožbi dana obširna pojasnila o nujnosti uporabe enega od programov, ki omogočajo vpogled v bazo ETN, pri čemer so vsi plačljivi in o pristojnosti cenilca, da sam odloči, kateri program bo uporabil.

9Ne glede na neupoštevnost pritožbenih navedb, so navedbe o nujnosti uporabe programa Valuer po oceni sodišča druge stopnje neprepričljive. Ni namreč spregledati, da je iz cenilnega poročila razvidno, da cenilec ni uporabil zgolj portala Valuer. Sam pojasni, da je opravil analizo cen stanovanjskih hiš, stavbnih in kmetijskih zemljišč na območju občine S.J.v S.G. tudi na portalih CGSCenilci in Nepremičnine.net.

10Kot pojasnjuje pritožnik sam, se vrednost nepremičnine oceni s pomočjo treh metod, pri čemer je izbira metode v pristojnosti cenilca. Izkustveno znano je, da je najpogostejša metoda ocene vrednosti nepremičnin metoda tržnih primerjav, pri katerih se z ocenjevano nepremičnino primerja izvedene transakcije. Temeljno podlago za delo cenilca tako predstavlja baza prodaj nepremičnin, vodena v ETN. Dostop do baze je za cenilca osnova, da sploh lahko opravlja svoje delo kot sodni cenilec.⁵ Stroški dostopa do te evidence so tako stroški, ki cenilcu na splošno omogočajo opravljanje cenilskega dela. Sodišče prve stopnje je zato priglašene materialne stroške kot stroške, ki jih ima cenilec v zvezi z opravljanjem svojega dela in ne kot stroške, ki bi bili nujni oziroma neposredno povezani s samo izdelavo konkretne cenitve, utemeljeno zavrnilo.

11Neutemeljeno se pritožba sklicuje na sodno prakso VSL sklep II Cp 2050/2019. V navedeni zadevi gre za najem merilnega aparata za meritve drsnosti. Nedvomno gre za specialni pripomoček, potreben za izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja in ne za aparaturo, ki je izvedencu gradbene stroke na splošno potrebna, da opravlja izvedensko delo.

12Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo. Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

13Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

¹ 249. člen ZPP, prvi odstavek 45. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih - ZSICT (Ur. l. RS, št. 22/18), 49. člen Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/18) in Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/03, 32/13).
² Po drugem odstavku 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih se določbe o povrnitvi stroškov, ki se nanašajo na sodne izvedence, smiselno uporabljajo tudi za sodne cenilce.
³ Tako VDSS Sklep Psp 120/2019.
⁴ Zakoniti zastopnik podjetja je pritožnik.
⁵ Primerjaj VSL sklep I Cpg 99/2020, VSM sklep I Cp 432/2019, VSK sklep Cpg 68/2019, VSL sklep I Cpg 294/2020.