VSRS Sklep X DoR 235/2020-3

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali lahko organ, ki je izdal javno listino (tožena stranka), v postopku pred upravnim sodiščem izpodbija vsebino lastne listine (potrdila), čeprav je pred tem sam organ ni spremenil, odpravil, popravil ali nadomestil z novo listino?

1Upravno sodišče Republike Slovenije je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4934-132371/2018-1 16 z dne 20. 9. 2018, s katerim je bila zoper tožnico začeta davčna izvršba zneska 33.026,17 EUR z rubežem denarnih prejemkov tožnice. Obveznosti, ki so predmet izvršilnega postopka, izvirajo iz obdobja (1. 8. 2002 do 29. 6. 2009), ko je tožnica delovala kot samostojna podjetnica posameznica. S 30. 6. 2009 se je statusno preoblikovala v gospodarsko družbo A., d. o. o., s prenosom podjetja pa so na novoustanovljeno družbo prešle vse pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem. Ker družba ni izpolnila prevzetih obveznosti, zanje odgovarja tožnica z vsem svojim premoženjem (672. člen Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1). Glede potrdila o plačanih davkih z dne 17. 7. 2009, ki ga je tožnica predložila med postopkom, je davčni organ pojasnil, da je ob statusnem preoblikovanju prišlo do napak pri evidentiranju obveznosti na knjigovodski kartici družbe, zato pri izdaji potrdila ni bilo upoštevano stanje dolga, evidentiranega na knjigovodski kartici samostojne podjetnice. Davčni organ druge stopnje je pritožbo zavrnil z odločbo, št. DT-499-29-807/2018-2 z dne 27. 2. 2019.

2Upravno sodišče je pritrdilo odločitvi davčnih organov. Zavrnilo je tožbeni ugovor, da tožnica ni dolžna plačati dolgovanega zneska, ker davčni organ v svojih evidencah ni vzpostavil pravilnega stanja dolga oziroma ni preknjižil obveznosti pravnega prednika na pravnega naslednika. V zvezi s predloženim potrdilom davčnega organa o plačanih davkih pa je sodišče presodilo, da to ne more vplivati na odločitev, saj je listino, tudi če bi bila obremenjena z napako, mogoče popraviti.

3Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj revizijo zoper izpodbijano sodbo dopusti zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je tožničinemu predlogu za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6Zastavljeno vprašanje se nanaša na uporabo pravila o dokazni moči javnih listin iz prvega odstavka 224. člena ZPP. Navedeno pravilo sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija (četrti odstavek 224. člena ZPP), kar je v obravnavani zadevi storila tožena stranka, ki je na podlagi zakona hkrati tudi izdajateljica listine, to je potrdila o poravnanih zapadlih davčnih obveznostih. Po presoji Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, saj z vidika upravnega spora o njem Vrhovno sodišče še ni odločalo, nanaša pa se na potencialno širok krog primerov in s tem tudi na bodočo sodno prakso v velikem številu zadev.

7Druga predlagana vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 367.a člena ZPP, zato Vrhovno sodišče revizije v preostalem delu ni dopustilo.