VSL Sklep II Cp 1871/2020

I. Pritožbi se zavržeta.

II. Tožeča stranka nosi svoje pritožbene stroške.

1V obravnavanem sporu majhne vrednosti je sodišče prve stopnje ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in tožencu naložilo, da ji plača 188,66 EUR z zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2017 in 44 EUR izvršilnih stroškov, za 20 EUR izvršilnih stroškov pa je zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožencu je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov v višini 10 EUR (II. točka izreka). Sodišče je ugotovilo, da toženčev dolg izvira iz zavarovalne pogodbe avtomobilskega zavarovanja za tovorno vozilo, od katere je tožnica predčasno odstopila, ker toženec svojih obveznosti ni redno poravnaval.

2Toženec v dveh pritožbah navaja, da dolg po tožbi ne obstoji, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da tožnica ni prejela plačila, da je bila terjatev poravnana ter da je brez dohodkov in bi plačilo znatno vplivalo na njegovo preživetje.

3Tožena stranka v odgovoru na pritožbi pritožbene trditve prereka, predlaga njuno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožbi sta prepozni.

5Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo 16. 4. 2020, tožencu pa jo je vročilo 21. 5. 2020, ko je potekel 15 dnevni rok, odkar mu je bilo obvestilo o prejeti pošiljki puščeno v nabiralniku (fikcija vročitve po 42. členu ZPP), tako da bi 8 dnevni pritožbeni rok potekel 29. 5. 2020. A v času vročitve zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) procesni roki na sodiščih skladno z Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83. a člena Zakona o sodiščih z dne 13. 3. 2020 (s spremembami in podaljšanji), ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, do 31. 5. 2020 niso tekli. Na navedeno procesno situacijo je bil toženec opozorjen z dopisom sodišča, ki ga je prejel skupaj s sodbo. 8 dnevni pritožbeni rok je tako pričel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel 8. 6. 2020. Ker je toženec pritožbi poslal sodišču 9. 6. 2020 (oddajna teorija), sta prepozni.

6Tudi če ne bi bili prepozni, skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti nista dopustni iz pritožbenega razloga zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga toženec z besedami, da je terjatev plačana in da dolg ne obstoji, uveljavlja. Poleg tega je pritožba pavšalna do te mere, da se je ne da preizkusiti, saj toženec dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolgovani znesek nakazal na drug in ne na tožničin bančni račun, konkretno ne izpodbija. Zgolj s ponavljanjem, da dolg ne obstoji, zato ne more uspeti. Toženčevo slabo premoženjsko stanje, ki ga v pritožbi izpostavlja, pa je za odločitev nerelevantno.

7Ob povedanem, ker pritožbe ni zavrglo sodišče prve stopnje (343. člen ZPP), jo je zavrglo pritožbeno sodišče (346. člen ZPP).

8Ker toženka z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča in ker materialnih stroškov v priglašeni višini ni dejansko izkazala, nosi svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP).