VSK Sklep VII Kp 11395/2020

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Kopru z dne 18.02.2020, ki je bil vložen zoper obdolženega D. L. zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 284. člena KZ-1 na podlagi prvega odstavka 437. člena v zvezi s prvim odstavkom 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je sodišče sklenilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca proračun.

2Zoper ta sklep vlaga pritožbo okrožna državna tožilka. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kršitve kazenskega zakona in zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnica sodišču prve stopnje najprej očita, da je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. To kršitev vidi v tem, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa najprej navedlo, da ni dokazov, da naj bi obdolženec res izpovedal prav to, kar se mu v obtožbi očita, v nadaljevanju pa obrazložitev sklepa gradi na trditvi, da je potrebno obdolženčevo izpovedbo v pravdnem postopku presojati celovito. Pritožnica pri tem ocenjuje, da je srž obrazložitve sama s seboj v nasprotju, čemur pa pritožbeno sodišče ne more pritrditi. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v razlogih navedlo, da je potrebno na obtoženčevo izpovedbo v pravdnem postopku gledati celovito, hotelo povedati to, da obdolženec ne samo, da na glavni obravnavi v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Piranu opr. štev. P 171/2017 dne 12.12.2018 ni izpovedal to, kar je vsebina obtožnega predloga, temveč tudi to, da je takrat, ko je bil izrecno povprašan, ali je na CSD dne 24.02.2010 izjavil to, kar je v zapisniku na list. štev. 12 navedeno, povedal, da je sodnica spet vse pomešala in da on česa takega ni izjavil in pozneje to še potrdil. Tako svojo oceno je sodišče prve stopnje oblikovalo na podlagi objektivno izkazanega spisovnega gradiva in tedaj o kakršnikoli bistveni kršitvi določb iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni moč govoriti.

5Kolikor pa pritožnica meni, da je sodišče prve stopnje ob izdaji grajanega sklepa dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovilo, pa ji tudi ne gre pritrditi. Iz vsebine obtožnega predloga je namreč izrecno razvidno, da je državno tožilstvo na obdolženca naslovilo izrecni očitek, da je "zaslišan kot tožena stranka izpovedal, da je videl, kako je S. B. v kopalnici slikal svojo mladoletno hčerko A. B., ko je bila ta naga in da ga je videl tudi pretepati ženo T. B.". Tako kakor že prvostopenjsko, tudi pritožbeno ugotavlja, da obdolženec na glavni obravnavi dne 12.12.2018 česa takega ni izrekel, v kar se je moč prepričati z vpogledom v zapisnik z glavne obravnave, ki se v spisu nahaja na list. štev. od 7 do 10 spisa oziroma prepis zvočnega posnetka s tega procesnega dejanja. Kaznivo dejanje krive izpovedbe po drugem odstavku 284. člena KZ-1 stori stranka, ki pri dokazovanju z zaslišanjem strank v pravdnem, nepravdnem, izvršilnem ali upravnem postopku po krivem izpove, in sodišče ali drug pristojni organ na to izpovedbo opre svojo odločbo v postopku. Ker je bistvo tega kaznivega dejanja tedaj v izpovedbi, mora biti tedaj ta izpovedba jasna, nedvoumna in koncizna. Sklepanje na to, kaj je nekdo hotel povedati, razlage te njegove izpovedbe ali pa razumevanje posamezne izpovedbe, tudi upoštevaje pri tem predmet tožbe, ali pa sklicevanje na to, kar je obdolženec povedal pred nekim drugim organom, pri čemer je v konkretni kazenski zadevi tudi to zanikal, za obstoj kaznivega dejanja krive izpovedbe ne zadošča.

6Odločitev sodišča prve stopnje se tako izkaže kot pravilna, v posledici česar je bilo potrebno pritožbo okrožne državne tožilke kot neutemeljeno zavrniti, odločitev o tem pa opreti na določbo tretjega odstavka 402. člena ZKP.

7Po tem, ko je Višje sodišče v Kopru predmetno pritožbeno zadevo dne 30.07.2020 prejelo v delo, pa je dne 26.08.2020 s strani Okrožnega državnega tožilstva v Kopru prejelo še odstopljeno vlogo T. B., s katero slednja opozarja na to, da je imelo predmetno zadevo v delu in izdalo izpodbijano odločbo Okrajno sodišče v Kopru, pri katerem je zaposlena žena obdolženega D. L.. Glede na to, da je bila v času prejema tega dopisa zadeva že v delu pri Višjem sodišču v Kopru navedenega dopisa kot predloga za prenos krajevne pristojnosti ni bilo mogoče upoštevati.