VSRS Sklep Dsp 9/2020

I. Pritožba se zavrne.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov toženke z dne 16. 2. 2016 in Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS z dne 11. 5. 2016, izdanih na podlagi tožničine zahteve za odpravo kršitve, ter za plačilo odškodnine v znesku 35.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje. Ugotovilo je, da v ravnanjih delavcev toženke ni bilo znakov trpinčenja na delovnem mestu.

2Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje (že drugič) razveljavilo. Presodilo je, da sodišče prve stopnje ni celovito ocenilo vseh izvedenih dokazov, zlasti izpovedi prič T. A., A. H., T. Š. in S. K. Za razveljavitev sodbe se je odločilo zato, ker bo treba v primeru ugotovitve trpinčenja in odškodninske odgovornosti toženke o višini odškodnine še izvajati dokaze o dejstvih, ki se doslej v postopku še niso ugotavljala. Gre za obsežnejši del dokaznega postopka, ki ne more biti prvič izveden šele pred sodiščem druge stopnje.

3Zoper sklep o razveljavitvi je pritožbo vložil stranski intervenient. Navaja, da iz izpodbijanega sklepa izhaja nestrinjanje sodišča druge stopnje z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Očitno je, da bi sodišče druge stopnje lahko naredilo svojo dokazno oceno in na njeni podlagi zlahka uporabilo materialno pravo glede obstoja trpinčenja. Ker se je o pravnih vidikih in pravni kvalifikaciji sodišče druge stopnje izjasnilo že v prvem razveljavitvenem sklepu, novih ni mogoče pričakovati. V spisu je tudi vsa relevantna dokumentacija za odločitev o odškodnini.

4V odgovoru na pritožbo tožnica predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da o višini odškodnine doslej ni bil izveden še noben dokaz. Če bi o njej odločalo prvič sodišče druge stopnje (ki je sicer posredno, a zelo jasno nakazalo, da so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti), bi bila pravdnim strankam odvzeta pravica do pritožbe.

5Pritožba ni utemeljena.

6Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) v prvem odstavku 357.a člena uvaja pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje. Cilj tega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper ravnanje sodišča druge stopnje, ki ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko storilo.

7Sklep sodišča druge stopnje se sme po drugem odstavku 357. a člena ZPP izpodbijati samo zato, ker je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. Pritožba zoper tak sklep ni namenjena izpodbijanju razlogov, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje. Zato vrhovno sodišče ne povzema pritožbenih navedb, ki se nanašajo na vsebinske razloge, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in nanje ne odgovarja.

8Stranski intervenient sicer upravičeno poudarja, da je razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje izjema, kar pomeni, da morajo biti razlogi, zaradi katerih sodišče prve stopnje to stori, tehtni. Tehten razlog za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje je podan npr. takrat, ko o pomembnem sklopu pravnih vprašanj sodišče prve stopnje še ni zavzelo stališča in v zvezi z njim sploh še ni izvajalo dokazov. V spornem primeru se sodišče prve stopnje (razumljivo, ker je zahtevek že po temelju zavrnilo) do škode oziroma višine odškodnine (še) ni izjasnilo in o tem tudi ni izvajalo dokazov. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da brez škode za poseg v pravico stranke do pritožbe pomanjkljivosti ne more samo odpraviti in je izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje upravičeno razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.

9Ker pogoji iz drugega in tretjega odstavka 347. člena ZPP, prvega in drugega odstavka 354. člena ZPP ter prvega in drugega odstavka 355. člena ZPP niso izpolnjeni, je vrhovno sodišče pritožbo intervenienta zavrnilo. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

10Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.