VSRS Sklep VIII DoR 116/2020-7

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev, da tožnik pri premestitvi iz delovnega mesta, ki je bilo uvrščeno v V. tarifni razred, na delovno mesto, ki je uvrščeno v VI. tarifni razred, ni upravičen do prenosa doseženih napredovanj, v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilna.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 6. 2. 2019 in za spremembo odločbe z dne 27. 6. 2018 ter sklepa z dne 1. 8. 2018 v delu, ki določata plačni razred tako, da se tožnik v skladu z 20. členom ZSPJS razvrsti v 35. plačni razred od 1. 7. 2018 dalje. Zavrnilo je tudi reparacijski del njegovega pritožbenega zahtevka za izplačilo razlike v plači med dejansko izračunano plačo po 33. plačnem razredu in plačo 35. plačnega razreda. Odločilo je tudi, da tožnik krije sam svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti njene stroške postopka.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da tožnik krije sam svoje pritožbene stroške.

3Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga odločitev o naslednjih vprašanjih:

- ali je s tem, ko sodišče kljub izrecni zahtevi tožnika in kljub izrecnemu vabilu stranki na zaslišanje, ne opravi zaslišanja stranke (kršenje člena 4 ZPP), kršeno načela neposrednosti, kršeno ustavno načelo enakega varstva pravic oziroma storjena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP;

- ali je dopustna sprememba statusa javnega uslužbenca in določitev njegovega plačnega razreda tako, da se ne upoštevajo že dosežena napredovanja ob tem, da se vsebina in način dela ter odgovornosti v ničemer ne spremenijo, torej ali pomeni določitev plačnega razreda z neupoštevanjem že doseženih napredovanj ob sicer nespremenjeni, popolnoma identični vsebini dela in opravil, ob nespremenjenem vsebinskem statusu, poseg v pridobljene pravice, varovane v okviru tistih splošnih načel pravne države, ki sodijo v okvir ustavne določbe, ki opredeljujejo Slovenijo kot pravno državo (2. člen Ustave RS) z izvedenim načelom varstva zaupanja v pravo, na osnovi katerega je posamezniku zagotovljeno, da se njegov položaj ne bo neutemeljeno primerjalno poslabšal;

- ali gre pri določanju zgolj preimenovanja delovnih mest ob ohranitvi identične vsebine dejansko za razporeditev oziroma premestitev na drugo „višje zahtevno“ delovno mesto in s tem povezano, ali je pravilno uporabiti za navedene primere določila 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma ali je mogoče za presojo zakonitosti odločbe v primeru, ko gre dejansko le za preimenovanje oziroma uskladitev delovnega mesta, uporabiti zakonske določbe o premestitvi.

4Predlog je utemeljen.

5Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v sestavi, ki je navedena v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.