VSM Sklep III Cp 668/2020

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom od dneva njegove izdaje za dobo šestih mesecev nasprotnemu udeležencu prepovedalo:

- približevati se na razdaljo manj kot 200 metrov predlagateljema ter se zadrževati v njuni bližini,

- vstopiti v hiši na naslovu S. 80h in S. 80g, se zadrževati pri ali v okolici in približevati tema hišama na razdaljo manj kot 200 metrov,

- navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, tudi preko sredstev za elektronsko komunikacijo (točka I. izreka).

Predlog je v delu, da se je nasprotni udeleženec dolžan udeležiti ustreznega socialnovarstvenega, izobraževalnega, psihosocialnega in/ali zdravstvenega programa, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije, zavrnilo (točka II. izreka) ter odločilo, da udeleženca trpita vsak svoje stroške postopka (točka III. izreka).

2Zoper ta sklep se v zavrnilnem delu glede predlagane udeležbe ustreznega programa in časa trajanja ukrepa pravočasno po svojem pooblaščencu pritožujeta predlagatelja iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlagata njegovo spremembo, podrejeno razveljavitev. V pritožbi navajata, da je izpodbijani sklep v zavrnilnem delu nepravilen in nezakonit, predvsem zaradi izrečenega šestmesečnega trajanja ukrepa. Menita, da bi sodišče moralo izreči najdaljši možen ukrep v trajanju dvanajstih mesecev, saj je nasprotni udeleženec notorno vzkipljiv in agresiven, o čemer se je sodišče lahko neposredno prepričalo kar trikrat ter potek časa, kot sodišče prve stopnje utemeljuje odločitev o trajanju ukrepa v dolžini šestih mesecev, ne vpliva na to, da ima nasprotni udeleženec še vedno agresivne izpade zoper predlagateljico, celo do te mere, da ga je njegov pooblaščenec moral odstraniti iz sodne dvorane. Še vedno ravna nasilno, žaljivo in napadalno, že samo, če predlagateljico sreča na sodišču, seveda pa še toliko bolj, če se to zgodi drugje. Pri tem je pomembno, da je predlagateljici diagnosticirana težja bolezen, kot je razvidno iz listin v spisu in nasilna ravnanja nasprotnega udeleženca nedvomno negativno vplivajo na njeno zdravstveno stanje oziroma k njenemu okrevanju ne pripomorejo. Za predlagateljico je zato pomembno, da ima mirno okolje in ni podvržena stresu in strahu pred nasprotnim udeležencem. Priglaša stroške.

3Nasprotni udeleženec je vložil pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu zoper ugodilni del izpodbijanega sklepa, zoper točko I. in III. izreka, iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom na njegovo spremembo v smislu zavrnitve predloga. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja predlog zavrniti, saj je v zadevi bistveno, da je od dogodkov, na katere se sklicuje sodišče, minilo več kot eno leto. Dogodki naj bi se dogajali maja leta 2019, zato sam sklep nima več nobenega učinka. Tudi v kolikor bi držale ugotovitve sodišča, da je nasprotni udeleženec kršil določbe Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), sedaj 16. 7. 2020 ne bi smelo več izreči prepovedi, ki jih je izreklo v sklepu, saj so vse izrečene prepovedi brezpredmetne, kajti nasprotni udeleženec več kot eno leto ne posega v nobene pravice predlagateljev oziroma ne uporablja fizičnega, psihičnega nasilja, niti predlagateljice ne zalezuje. Sklep je zato brezpredmeten. Ugotovitve sodišča na glavni obravnavi 16. 7. 2020, da nasprotni udeleženec goji do predlagateljice negativna čustva, za navedeno zadevo niso pomembna, potrebno je namreč upoštevati, da med strankama postopka potekajo različne pravde glede delitve skupnega premoženja in v tej smeri predlagateljice na vse mogoče načine nasprotnemu udeležencu oziroma podjetju O.K. d.o.o. onemogoča, da pride do svojega premoženja. Predlagateljica noče O.K. d.o.o. izročiti v posest apartmajev, ki se nahajajo v S., čeprav so ti v lasti družbe na podlagi stavbne pravice. Zato potekajo pravde pred sodiščem in je logično, da ima nasprotni udeleženec negativna čustva do predlagateljice. Prav tako je bila potrebna tožba za zvišanje preživnine za oba skupna otroka, hkrati pa poteka tožba za ugotovitev skupnega premoženja glede nepremičnin oziroma sedaj odškodninskega zahtevka v k.o. M.. Apartmaji, kjer naj bi živela predlagateljica, so last O.K. d.o.o., katere direktor je nasprotni udeleženec, ki je hkrati tudi edini lastnik poslovnega deleža in zato ne gre za dom predlagateljice, ker ta po vseh podatkih v spisu živi v Č. skupaj s svojim partnerjem. Sodišče bi moralo zaslišati predlagano pričo, sina obeh strank, ki bi lahko verodostojno izpovedal, kaj se je maja 2019 dogajalo v S., kjer je bil sam prisoten. Iz izpovedi nasprotnega udeleženca jasno izhaja, da je v apartmaje vstopil, ker so mu tako svetovali na policiji in tudi sodnica ter njegov odvetnik. Stroškov ne priglaša.

4Predlagatelja v odgovoru na pritožbo v celoti prerekata pritožbene trditve nasprotnega udeleženca kot neutemeljene ter predlagata zavrnitev pritožbe in hkrati priglašata stroške.

5Pritožbi nista utemeljeni.

6V tem postopku se uporabljajo določbe ZPND. Subsidiarno, na podlagi prvega odstavka 22.a člena ZPND se uporablja Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ter na podlagi 42. člena ZNP-1 še ZPP.

7Nasilje v družini je opredeljeno v 3. členu ZPND. To je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (žrtev) oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve, ne glede na starost, spol, ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja in telesno kaznovanje otrok. Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe, psihično nasilje pa so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjene z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Zoper povzročitelja nasilja lahko sodišče na predlog žrtve ali CSD z njenim soglasjem (22.b člen NPND) izreče ukrepe, ki so primeroma opredeljeni v 19. členu ZPND.

8Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec s psihičnim nasiljem, zalezovanjem in tudi fizičnim nasiljem nad predlagateljico v prisotnosti njenega mladoletnega sina (v nadaljevanju predlagatelj) na njunem domu posegal v dostojanstvo predlagateljev in pri njima povzročil strah in občutek ogroženosti z dejanji v mesecu maju, pri katerih je vztrajal in jih ponavljal, kljub posredovanju policije in izdanim plačilnim nalogom ter mu v tej posledici izreklo v točki 1. obrazložitve tega sklepa opisane ukrepe za čas trajanja šestih mesecev od dneva izdaje sklepa, to je od 16. 7. 2020.

9Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in 336. členom ZPP), prav tako tudi ne tistih, na katere se v pritožbah sklicujeta predlagatelja in nasprotni udeleženec, kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Sodišče prve stopnje je ugotovilo za ta postopek vsa pravno odločilna dejstva ter na podlagi argumentirane dokazne ocene sprejelo pravilne materialnopravne zaključke, ki jih sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema, v nadaljevanju pa odgovarja zgolj na pritožbena izvajanja.

O pritožbi predlagateljev:

10Pritožbeno sporna je odločitev sodišča prve stopnje, da izrečeni ukrepi trajajo šest mesecev in ne dvanajst mesecev, kot sta predlagala predlagatelja.

11Tovrstna pritožbena graja ni utemeljena. Res je sicer, da ZPND določa, da je ukrepe mogoče izreči za (največ) dvanajst mesecev, vendar pa je pri določanju časa trajanja ukrepov potrebno izhajati iz vsakega konkretnega primera posebej, upoštevaje pri tem načelo sorazmernosti.

12Pri izrekanju ukrepov je potrebno imeti v vidu, da je potrebno žrtve (v našem primeru sta to predlagatelja) ustrezno zaščititi, na drugi strani pa ne smemo spregledati dejstva, da gre tudi na strani povzročitelja nasilja (v obravnavanem primeru nasprotnega udeleženca) za poseg v osebnostne pravice. Upoštevaje načelo sorazmernosti mora sodišče z izrečenimi ukrepi žrtev nasilja učinkovito zaščititi, na drugi strani pa paziti na to, da ne bo bistveno poseženo v osebnostne pravice povzročitelja nasilja.

13Sodišče prve stopnje je določilo čas trajanja ukrepov na šest mesecev zaradi oddaljenosti zadeve, kar samo po sebi po oceni sodišča druge stopnje ni dovolj, vendar, ker nasprotni udeleženec s protipravnimi ravnanji po mesecu maju 2019 ni nadaljeval v okolju, kjer živita predlagatelja, čeprav je po drugi strani izpostaviti njegovo vedenje v razmerju do predlagateljice ob priliki njunih srečanj v postopkih na sodišču, ki kaže na nepredvidljivost njegovih ravnanj, tudi po oceni sodišča druge stopnje zadošča, da izrečeni ukrepi zaenkrat trajajo še nadaljnjih šest in ne dvanajst mesecev. Predlagatelja pa imata možnost v primeru upravičenih razlogov predlagati podaljšanje trajanja izrečenih ukrepov pred iztekom roka, za katerega so bili izrečeni (tretji odstavek 19. člena ZPND).¹

14V posledici navedenega pritožba predlagateljev ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje glede odločitve o času trajanja ukrepa in glede zavrnitve predloga o napotitvi nasprotnega udeleženca v ustrezne programe (kar pritožbeno ni bilo izrecno izpodbijano), potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

O pritožbi nasprotnega udeleženca:

15Ni utemeljena pritožbena graja, da so prepovedi brezpredmetne in jih sodišče ne bi več smelo izreči, ker je od dogodkov v maju 2019, na katere se sklicuje sodišče, minilo več kot eno leto.

16Res je sicer, da je od protipravnih ravnanj nasprotnega udeleženca minilo že več kot leto dni, vendar pa je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, izrek ukrepov še potreben za varstvo predlagateljev kot žrtev nasilja. Takratna protipravna ravnanja nasprotnega udeleženca, pri katerih je vztrajal in jih ponavljal v kratkem časovnem obdobju (vsa v mesecu maju 2019) kljub posredovanju policije, predstavljajo hud poseg v življenje predlagateljev, posebej predlagateljice (ugotovljeno psihično nasilje, zalezovanje in tudi fizično nasilje pritožbeno ni izpodbijano). Sodišče prve stopnje verjame predlagateljici, da ta ravnanja še zmeraj vzbujajo pri njej strah in nelagodje, in ker je po drugi strani izpostaviti vedenje nasprotnega udeleženca v razmerju do predlagateljice ob priliki njunih kasnejših srečanj na sodišču, navedeno tudi po oceni sodišča druge stopnje kaže na nepredvidljivost ravnanj nasprotnega udeleženca, zaradi česar so izrečeni ukrepi nujno potrebni.²

17Ni moč slediti pritožbenim trditvam, da dejstvo, da nasprotni udeleženec goji do predlagateljice negativna čustva za zadevo ni pomembno ter je logično, da ima negativna čustva do nje zaradi različnih pravd, ki med njima tečejo pred sodiščem (kot na primer delitev skupnega premoženja, zvišanje preživnine za skupna otroka in drugo). Slednje ni in ne more biti opravičljiv razlog za vedenje nasprotnega udeleženca ob priliki poteka narokov pred sodiščem, ko je prišlo do ponovnih srečanj s predlagateljico (ko je nasprotnega udeleženca zaradi verbalnega nasilja sodnik v drugi pravdi napotil iz razpravne dvorane oziroma ga je v konkretnem postopku njegov pooblaščenec odpeljal iz razpravne dvorane).³ Iz navedenega je sklepati, da kljub časovni odmaknjenosti pri nasprotnem udeležencu še vedno prevladujejo čustva nad razumom, kar vodi v nepredvidljivost njegovih ravnanj in ugotovitev, da svojih dejanj ne obvlada, ker se nima v oblasti. Zaradi tega je zaključiti, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in je izrek ukrepov za zaščito predlagateljev potreben.

18Nadalje ni utemeljena pritožbena graja, da predlagateljica živi na drugem naslovu, saj je o tem sodišče prve stopnje zavzelo jasen zaključek, podprt z dokazno oceno v tej smeri izvedenih dokazov (izpovedba predlagateljice in listinski dokazi), česar pritožba ne izpodbija,⁴ zato v pritožbi zatrjevano dejstvo, kdo je lastnik poslovnega deleža O.K. d.o.o., v lasti katere naj bi bili apartmaji, kjer živi predlagateljica, v ničemer ni pravno odločilno in na zaključke sodišča prve stopnje ne more vplivati.

19Prav tako sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevane kršitve postopka, ko ni zaslišalo s strani nasprotnega udeleženca predlagane priče, sina udeležencev. Sodišče prve stopnje se je do zavrnitve tega dokaznega predloga obrazloženo opredelilo.⁵ Sicer pa pritožba niti ne obrazloži o čem konkretno bi naj priča izpovedala, zgolj pavšalno zatrjuje, da naj bi izpovedala o tem "kaj se je maja 2019 dogajalo v S.".

20V posledici navedenega pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu (točka I in III izreka) potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

21Sodišče o stroških postopka po ZPND odloča po prostem preudarku (osmi odstavek 22.a člena ZPND). Sodišče druge stopnje je odločilo, da udeleženci, ki s pritožbama niso bili uspešni, hkrati pa odgovor na pritožbo predlagateljev ni doprinesel k rešitvi zadeve na drugi stopnji, sami krijejo svoje stroške, ki so jim nastali v pritožbenem postopku.

¹ Če ta zakon ne določa drugače, sodišče izreče ukrep iz prvega odstavka tega člena za največ dvanajst mesecev. Žrtev lahko poda predlog za podaljšanje trajanje izrečenega ukrepa pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen. Sodišče lahko trajanje ukrepa podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ dvanajst mesecev, če ta zakon ne določa drugače.
² Glej točko 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa.
³ Glej točko 16 obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁴ Glej točko 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁵ Glej točko 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa.