VSC Sklep PRp 68/2020

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po četrtem odstavku 42. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katerega mu je določilo opomin, prekrška po 2. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, za katerega mu je določilo globo v višini 600,00 EUR in 8 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije, ter prekrška po četrtem odstavku 41. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV-1), za katerega mu je določilo globo v višini 400,00 EUR. Obdolžencu je nato na podlagi 27. člena Zakona o prekrških (ZP-1) kot enotno sankcijo izreklo globo v višini 1.000,00 EUR, 8 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije ter opomin. Obdolžencu je naložilo tudi plačilo stroškov postopka - sodne takse v višini 210,00 EUR ter stroške priče in izvedenca v višini 633,28 EUR.

2Zoper sodbo se pritožuje storilčeva zagovornica zaradi zmotne uporabe določbe ZPrCP, kršitve pravil Zakona o prekrških ter zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. do 3. točka 154. člena ZP-1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in obdolženega oprosti očitanih prekrškov, plačila globe in stroškov postopka, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4V predmetni zadevi se obdolžencu z obdolžilnim predlogom očita, da je 26. 10. 2019 ob 7.30 uri vozil lasten osebni avtomobil po regionalni cesti I. reda št. 225 iz smeri ... proti ..., po dovozni makadamski cesti iz smeri gospodarskega poslopja na naslovu ..., proti regionalni cesti, in se pred tem, ko je zapeljal na drugi prometni pas oz. čez glavno cesto, ni prepričal, da to lahko stori brez nevarnosti za drugega udeleženca cestnega prometa, da je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah kot voznik začetnik vozil pod vplivom alkohola, saj je imel najmanj 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, vozilo pa v času vožnje ni bilo tehnično brezhibno, ker je bila na sprednjem desnem kolesu nameščena pnevmatika, katere dezen je bil v celoti izrabljen.

5Obdolženec je v zagovoru izrecno priznal prekršek glede tehnične brezhibnosti vozila, v zvezi z vožnjo pod vplivom alkohola pojasnil, da se zaveda protipravnosti takega ravnanja in da je alkohol užival prejšnji večer, ko je spil štiri steklenice piva, zanikal pa je očitke, da se pred premikom z vozilom oziroma spremembo smeri vožnje ni prepričal o tem, ali lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa, saj je pogledal v vzvratno ogledalo in nazaj, vendar zaradi megle ni mogel videti oškodovančevega vozila, ki se mu je približevalo s hitrostjo okoli 100 km/h. Sodišče prve stopnje je po podanem zagovoru izvedlo dokazni postopek, v katerem je prebralo listine v spisu ter zaslišalo poslujoča policista M. L. in K. L. ter oškodovanca T. N. kot priče, prebralo in ocenilo izvedeniško mnenje izvedenca cestno prometne stroke, vpogledalo v album fotografij na CD plošči, skico prometne nesreče, zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče, zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, obvestilo o telesni poškodbi in stanju pnevmatik na obdolženčevem vozilu ter na podlagi tako izvedenega postopka ocenilo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi ter ugotovilo oziroma štelo za dokazano, da so obdolžencu vsi očitani prekrški v celoti dokazani.

6Ob pregledu spisovnega gradiva v okviru pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče ugotovilo, da zagovornica utemeljeno izpostavlja na 6. strani pritožbe, da je v vlogi 17. 12. 2019 predlagala angažiranje izvedenca medicinske stroke, ki bi pojasnil vpliv vsebnosti alkohola pri obeh udeležencih na njune psihofizične sposobnosti v kritičnem trenutku, sodišče pa o tem dokaznem predlogu sploh ni odločalo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč res ne izhaja, da bi sodišče sploh omenilo tak dokazni predlog, kateremu očitno ni sledilo, ni pa obrazložilo zakaj takšnega dokaznega predloga ni upoštevalo oziroma ni postavilo izvedenca medicinske stroke s predlagano nalogo. Tako postopanje v skladu z ustaljeno sodno prakso predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku, saj gre za kršitev pravice do obrambe. Sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar pa se mora izrecno in določno opredeliti zakaj določenega dokaza ni izvedlo, česar pa sodišče prve stopnje v predmetni zadevi ni storilo. Ugotovljena bistvena kršitev določb postopka o prekršku terja razveljavitev izpodbijane sodbe, saj take kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo.

7Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (peti odstavek 163. člena ZP-1). Pri tem v presojo ostalih pritožbenih navedb ni spuščalo, saj je pritožbi ugodilo iz že navedenega razloga.

8V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo zavzeti stališče do dokaznih predlogov obrambe in v primeru zavrnitve dokaznega predloga svojo odločitev razumljivo obrazložiti nato pa ponovno odločiti o obdolženčevi odgovornosti za storjene prekrške, pri čemer bo lahko upoštevalo tudi pritožbene navedbe, ki se tičejo očitkov o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja.