VSK Sklep I Kp 30101/2020

I. Pritožba zagovornika zahtevane osebe R.T. se kot neutemeljena zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) dovolil predajo zahtevane osebe R.T. Republiki Madžarski zaradi izvedbe kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja tihotapljenja ljudi po drugem odstavku b) točke 353. člena 100. Zakona o kazenskem zakoniku iz leta 2012 Republike Madžarske, kot je opisano v točki I izreku izpodbijanega sklepa. Pod točko II je sklenil, da se zahtevana oseba ne sme preganjati, zoper njo izvršiti kazen, predati drugi državi članici ali izročiti tretji državi zaradi drugega kaznivega dejanja, storjenega pred njeno predajo. Pod točko III je odločil, da se za odrejen pripor šteje, da teče od 18.6.2020 od 12.25 ure, ko je bila zahtevani osebi odvzeta prostost. Pod točko IV izreka izpodbijanega sklepa je bila predaja zahtevane osebe Republiki Avstriji zavrnjena.

2Zoper ta sklep je vložil pritožbo zagovornik zahtevane osebe, ki navaja, da uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, nepravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka ter neobstoj pripornih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zahtevano osebo izpusti na prostost oziroma, da dovoli predajo zahtevane osebe Republiki Avstriji.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče ocenilo, da je sodišče prve stopnje na podlagi obravnavanega Evropskega naloga za prijetje in predajo in drugih podatkov iz spisa pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za predajo zahtevane osebe in je zato upravičeno dovolilo predajo zahtevane osebe R Madžarski ter zavrnilo njeno predajo R Avstriji.

5Pritožnik trdi, da bi morala odreditvena država R Madžarska evropskemu nalogu za predajo in prijetje priložiti nacionalni nalog za prijetje ali drugo sodno odločbo z enakim učinkom. Sklicuje se na sodbo sodišča Evropske unije v zadevi C-241/15, ki je odločilo, da je nacionalni nalog za prijetje (ali druga sodna odločba) ločen od evropskega naloga za prijetje. Nadalje navaja, da iz evropskega naloga za prijetje in predajo izhaja, da je nacionalni nalog za prijetje izdala Policijska kapetanija Županije Baranya, ki ni ustrezen nacionalni organ.

6Pritožnik nima prav, da bi moral biti evropskemu nalogu za prijetje in predajo priložen nacionalni nalog za prijetje, to je odločba, na kateri temelji evropski nalog za prijetje in predajo. Razlaga (c) točke prvega odstavka 8. člena Okvirnega sklepa Sveta z dne 13.6.2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (2002/584/PNZ), kot je bil spremenjen z okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26.2.2009, je v teoriji in sodni praksi jasna. 8. člen okvirnega sklepa, ki je naslovljen "Vsebina in oblika evropskega naloga za prijetje", v prvem odstavku določa: "Evropski nalog za prijetje vsebuje naslednje podatke, podane v skladu z obrazcem v prilogi:“ med drugim, je v točki (c) navedeno "dokazilo o izvršljivi sodbi, nalogu za prijetje ali katerikoli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom, ki sodi v okvir členov 1 in 2“. Navedba "dokazilo o nalogu za prijetje" ne pomeni, da mora biti nacionalni nalog za prijetje priložen evropskemu nalogu za prijetje, ampak je s tem zahtevano, da se v evropskem nalogu za predajo in prijetje navede podlaga na kateri temelji nalog in se to vnese v točko (b) obrazca evropskega naloga za prijetje in predajo. Pritožnik ima prav, da je sodišče Evropske unije v zadevi C-241/15 odločilo, da pojem "nalog za prijetje" pomeni nacionalni nalog za prijetje, ki je ločen od evropskega naloga za prijetje, vendar je v obravnavani zadevi ta pogoj izpolnjen, kot je razvidno iz evropskega naloga za prijetje in predajo, ki ga je v obravnavani zadevi izdalo 4.5.2020 Okrajno sodišče v P. (preiskovalna sodnica). Iz (c) točke obravnavanega evropskega naloga za prijetje in predajo izhaja, da ta temelji na nacionalnem nalogu za prijetje, ki ga je 20.3.2020 izdala Policijska kapetanija Ž.B. št. 00000/18/2000 BU., in ki ga je dne 29.4.2020 odobrilo Okrajno tožilstvo v M.. Pritožnik v tej zvezi trdi, da nalog za prijetje, ki ga je izdala Policijska kapetanija Ž.B. ni ustrezen nacionalni organ, vendar nima prav, saj je ta nalog potrdilo Okrajno tožilstvo v M., tega pa je kot pravilnega in zakonitega ocenilo Okrajno sodišče v P. (preiskovalna sodnica), ko je odredila (izdala) obravnavani evropski nalog za prijetje in predajo, ki je sodna odločba. S tem je bila sodna kontrola zagotovljena. Kot je mogoče preveriti na Evropskem portalu e-pravosodje ter spletišču Evropske pravosodne mreže (EJN-European judicial network), je tudi sicer državno tožilstvo Republike Madžarske neodvisno v razmerju do izvršilne veje oblasti ter izvršilna veja oblasti ne daje navodil in napotkov državnemu tožilcu, niti na splošno niti v posameznih zadevah (tako izhaja iz dokumenta Sveta Evropske unije št. 10016/1/19 REV1 z dne 6.4.2020, ki je objavljen v zgoraj navedenem spletišču evropske pravosodne mreže).

7Pritožnik trdi, da bi morala Republika Madžarska izkazati, na podlagi česa temelji utemeljen sum, da naj bi zahtevana oseba izvršila očitano kaznivo dejanje, zaradi česar se zahteva predajo. Po oceni pritožnika bi v nalogu morale biti utemeljene in navedene okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno ter navedeno, na čem temelji sum, da je zahtevana oseba storila kaznivo dejanje.

8V točki (e) predmetnega evropskega naloga za prijetje in predajo so po oceni pritožbenega sodišča opisane okoliščine v katerih naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, vključno s časom, krajem in vrsto udeležbe zahtevane osebe v kaznivem dejanju, kar je predpisano v obrazcu evropskega pripornega naloga za prijetje, ki je priloga okvirnega sklepa Sveta z dne 13.6.2002 in Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1). Tako je med drugim opisano, da je zahtevana oseba 17.1.2020, ob 3.05 uri v bližini naselja S. v vozilo znamke VW Bota z avstrijskimi registrskimi oznakami, ki ga je sama vozila, sprejela sedem oseb brez listin, ki so se same izdajale za sirske državljane, in ki so se ilegalno zadrževale na območju Madžarske. Tem osebam je hotela s kršitvijo predpisov omogočiti prehod madžarsko-avstrijske meje. Ob odločanju o predaji zahtevane osebe na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo se ne preverja, ali so na razpolago dokazi za utemeljenost suma, da je tujec, katerega predaja se zahteva, storil določeno kaznivo dejanje, saj postopek na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo temelji na načelu medsebojnega priznavanja in zaupanja med državami članicami Evropske unije. O tem v teoriji in sodni praksi ni dileme.

9Pritožnik trdi, da je zahtevana oseba vložila prošnjo za azil v Republiki Sloveniji, o kateri še ni bilo odločeno. V primeru, da bi bilo prošnji ugodeno, bi po oceni pritožnika pomenilo, da zahtevane osebe zaradi pravne zaščite ne bi bilo dopustno izročiti Republiki Madžarski.

10Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je na gornjo pritožbeno navedbo že pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje v 6. točki izpodbijanega sklepa in ni kaj dodati, razen tega, da iz spisovnih podatkov izhaja, da se je zahtevana oseba zanimala za vložitev prošnje za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji po tem, ko je bil v Republiki Sloveniji že prijet na podlagi obravnavanega evropskega naloga za prijetje in predajo Republike Madžarske in po tem, ko je bil že zaslišan pred preiskovalnim sodnikom.

11Po oceni pritožnika je sodišče prve stopnje spregledalo, da obstajajo močnejše okoliščine za predajo zahtevane osebe Republiki Avstriji, kjer prebiva družina zahtevane osebe.

12Sodišče prve stopnje je v 8. točki izpodbijanega sklepa navedlo razloge za zavrnitev predaje zahtevane osebe Republiki Avstriji po evropskem nalogu za prijetje in predajo z dne 19.6.2020. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča tudi v tem delu pravilna. Pravilno so bila uporabljena merila iz drugega odstavka 31. člena ZSKZDČEU-1, ki določa, da se pri odločitvi, kateri državi članici se bo zahtevana oseba predala, ustrezno upošteva vse okoliščine primera, še posebno pa težo kaznivega dejanja, kraj storitve kaznivega dejanja, datume posameznih nalogov in dejstvo, ali so odrejeni zaradi izvedbe kazenskega postopka ali zaradi izvršitve kazni zapora. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje dalo odločilno težo dejstvu, da je nalog za prijetje in predajo Republike Madžarske starejši ter da Republika Madžarska zaproša za predajo zahtevane osebe za izvedbo kazenskega postopka zaradi hujšega kaznivega dejanja. Pritožbene navedbe tudi po oceni pritožbenega sodišča ne morejo vplivati na drugačno odločitev.

13Pritožnik navaja, da je zahtevana oseba izrazila dvom v poštenost in nepristranskost sojenja v Republiki Madžarski. Odgovor Republike Madžarske, da naj bi spoštovala človekove pravice, ni prepričljiv in resničen, saj je po oceni pritožnika splošno znano, da sistematično krši številne človekove pravice najranljivejših skupin, zlasti tudi migrantov. Pritožnik prilaga članek, kjer je vidno, da je sodišče Evropske unije razsodilo, da Republika Madžarska krši evropsko zakonodajo prosilcu za azil. Poudarja, da je tudi zahtevana oseba prosilec za azil in bi bila na Madžarskem obravnavana kot tujec.

14Kot izhaja iz spisovnih podatkov, je zahtevana oseba na zaslišanju 19.6.2020 izjavila, da je "slišala, da je na Madžarskem zelo slab odnos do Čečenov". Na zaslišanju 9.7.2020 je izjavila, da "imajo na Madžarskem slab odnos do Čečenov. Tam nas ne marajo". Preiskovalni sodnik sodišča prve stopnje je v zvezi z obstojem razloga za sklepanje na diskriminatorno obravnavo posameznika v kazenskih postopkih na podlagi njegove etnične pripadnosti (8. točka 10. člena ZSKZDČEU-1) opravil poizvedbe pri Ministrstvu za pravosodje Republike Madžarske in pridobil ugotovitve Odbora za odpravo rasne diskriminacije pri Združenih narodih z dne 6.6.2019. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v 5. točki izpodbijanega sklepa, pridobljeni podatki ne nudijo podlage sklepanju o neenakem obravnavanju ljudi čečenske narodnosti v kazenskih postopkih. Zahtevana oseba nadalje ni vložila prošnje za mednarodno zaščito v Republiki Madžarski, zato zatrjevanje, da iz k pritožbi priloženega članka izhaja, da Republika Madžarska krši evropsko zakonodajo prosilcev za azil, za obravnavano zadevo ni relevantno. Preverjanje, ki ga je opravil preiskovalni sodnik ter pritožbene navedbe po oceni pritožbenega sodišča ne utemeljujejo sklepanja, da obstaja resen in utemeljen razlog za prepričanje, da bo zahtevana oseba v primeru predaje Republiki Madžarski v bistveno slabšem položaju zaradi etničnega porekla in dejstva, da je tujec, oziroma, da je bil evropski priporni nalog odrejen z namenom kazenskega pregona zahtevane osebe zaradi njenega etničnega porekla.

15Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so pritožbene navedbe neutemeljene, je pritožbo zagovornika zahtevane osebe zavrnilo (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku, ZKP, v zvezi s sedmim odstavkom 23. člena ZSKZDČEU-1).