VSL Sklep II Ip 1164/2020

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnice same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka, morajo pa dolžnikoma v roku 8 dni od prejema tega sklepa plačati vsakemu po 373,32 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za plačilo dalje. Višja stroškovna zahteva dolžnikov se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilni postopek prekine in ga je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase.

2Upnice so proti sklepu vložile pravočasno pritožbo. Navajajo, da je sodišče prve stopnje po smrti prejšnjega dolžnika A. A. nadaljevalo izvršilni postopek po zaključenem zapuščinskem postopku zoper dediča B. B. in C. C. in je v tej zvezi izdalo sklepa, ki sta že pravnomočna. Sodišče je sicer izdalo izpodbijani sklep, ker je dolžnik B. B. podal predlog za stečaj zapuščine in je bil izdan sklep o začetku postopka stečaja zapuščine, zoper katerega pa so upnice vložile pritožbo in zato sklep še ni pravnomočen. Izpodbijani sklep je bil tako izdan neutemeljeno oziroma vsaj preuranjeno. Kot so upnice izpostavile v pritožbi zoper sklep o začetku stečajnega postopka, je A. A. res umrl, vendar pa je po njem potekal zapuščinski postopek pred naslovnim sodiščem, D 154/2019, ki je že zdavnaj pravnomočno končan, in sicer v oktobru 2019. Dolžnik B. B. je dediščino sprejel, tako svoj dedni delež, kot dedni delež, ki mu je bil odstopljen s strani brata C. C. B. B. je s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju in popravnega sklepa postal lastnik premoženja, ki je bilo predmet zapuščine in je tako zapuščinsko premoženje že prešlo v njegovo lastniško sfero. Zato ni mogoče več sploh govoriti o zapuščini in uvedbi postopka stečaja zapuščine, pri čemer je bil sklep tudi že zdavnaj realiziran v zemljiški knjigi. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju D 154/2019 je bil s strani izvršilnega oddelka Okrajnega sodišča v Sevnici v zadevi I 123/1998 izdan sklep o nadaljevanju postopka zoper dediča B. B. in nato še zoper C. C., ki sta že postala pravnomočna pred izdajo sklepa o začetku postopka stečaja zapuščine. Glede na sklepa izvršilnega sodišča z dne 30. 10. 2019 in z dne 8. 1. 2020 se je postopek že pravnomočno nadaljeval zoper oba dediča, v skladu z veljavno zakonodajo do vrednosti višine podedovanega premoženja, ki pa je bila ugotovljena s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Stečajno sodišče ni pri navedbi predlagatelja stečaja – dolžnika, ki se nanaša na dolgove, upoštevalo določil Obligacijskega zakonika, da obresti nehajo teči, ko dosežejo glavnico, dolžnik pa tudi ni navedel, da je vmes bil dolg že poplačan. V pritožbi zoper sklep o začetku postopka stečaja zapuščine so upnice tudi izpostavile, da je zapuščinsko sodišče vrednost nepremičnin v k. o. X. ocenilo na 234,17 EUR, v k. o. Y pa na 36.565,42 EUR, kar je bistveno več, kot je upoštevalo stečajno sodišče. Za prekinitev predmetnega postopka ni nikakršne osnove, pri čemer dolžnika za dolgove prejšnjega dolžnika odgovarjata do višine podedovanega premoženja, drugih terjatev do prvotnega dolžnika pa niti ni izkazanih. Upnice priglašajo stroške pritožbenega postopka.

3Dolžnika v ločenih pravočasnih odgovorih na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je v obravnavani zadevi na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju D 154/2019 z dne 7. 10. 2019 dovolilo nadaljevanje izvršbe zoper nova dolžnika B. B. in C. C. kot dediča po pokojnem prvotnem dolžniku A. A., in sicer zoper B. B. s sklepom z dne 30. 10. 2019 in zoper C. C. s sklepom z dne 8. 1. 2020. Dalje je navedlo, da je bil nad zapuščino prvotnega dolžnika dne 17. 6. 2020 začet postopek stečaja zapuščine in da glede na sklep o dedovanju po prvotnem dolžniku prevzeta zapuščina predstavlja nepremičnine in premičnine ter da je C. C. na zapuščinski obravnavi razpolagal z dednim deležem v korist sodediča. Pri svoji odločitvi je sodišče prve stopnje nadalje upoštevalo, da po 142. členu Zakona o dedovanju (ZD) dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja, pri čemer veljajo določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), če je premoženje novega dolžnika povezano s stečajnim postopkom. Po 415. členu ZFPPIPP se postopek stečaja zapuščine vodi, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih delih. Zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikovih upnikov ob smiselni uporabi drugega odstavka 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati terjatve do zapustnikovih dedičev. Ker je bil zapuščinski postopek po prvotnem dolžniku pravnomočno končan, spadajo na podlagi 1. točke prvega odstavka 418. člena ZFPPIPP v stečajno maso terjatve do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD. Upniki se bodo zato lahko poplačali le v okviru stečajnega postopka. Glede na navedeno in na podlagi tretjega odstavka 351. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilni postopek prekine in ga je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase.

7Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna, prav tako razlogi zanjo in se jim v izogib ponavljanju v celoti pridružuje tudi višje sodišče. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določbe ZFPPIPP glede na to, da se je nad zapuščino pokojnega prvotnega dolžnika dne 17. 6. 2020 začel postopek stečaja zapuščine. Po drugem odstavku 350. člena ZFPPIPP v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP namreč z začetkom postopka stečaja zapuščine preneha pravica upnikov uveljavljati terjatve do zapustnikovega dediča (te spadajo v stečajno maso na podlagi 1. točke prvega odstavka 418. člena ZFPPIPP), že začeti postopki izvršbe in zavarovanja pa se prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati le na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase.

8Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bil izpodbijani sklep izdan neutemeljeno oziroma vsaj preuranjeno, ker sklep o začetku stečaja zapuščine še ni pravnomočen, saj so upnice zoper njega vložile pritožbo. Po 244. členu ZFPPIPP pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z dnevom objave oklica o začetku stečajnega postopka, ta določba pa se skladno s prvim odstavkom 416. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi za postopek stečaja zapuščine. Po podatkih AJPES je bil oklic o začetku stečaja zapuščine objavljen dne 17. 6. 2020, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa. Sicer pa iz podatkov AJPES tudi izhaja, da je sedaj sklep o začetku stečaja zapuščine že pravnomočen, od dne 14. 8. 2020.

9Pritožba tudi ne more uspeti z navedbami, da o zapuščini in uvedbi stečaja zapuščine ni več mogoče govoriti glede na dejstvo, da je bil zapuščinski postopek po pokojnem dolžniku A. A. že pravnomočno končan. Enako velja za pritožbeni očitek, da stečajno sodišče ni upoštevalo določil Obligacijskega zakonika (OZ) o omejitvi teka obresti z višino glavnice. Navedena vprašanja namreč ne morejo biti predmet presoje v tem izvršilnem postopku, temveč o njih odloča stečajno sodišče. To je v konkretnem primeru tudi že storilo, saj je, kot že navedeno, sklep o začetku stečaja zapuščine dne 17. 6. 2020 v zvezi sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 14. 8. 2020 že postal pravnomočen.

10Po povedanem in ker višje sodišče tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Upnice s pritožbo niso uspele, zato same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ). Sta pa v pritožbenem postopku uspela dolžnika, zato jima je višje sodišče priznalo potrebne stroške odgovorov na pritožbo. Odgovor na pritožbo je izraz pravice do izjave v postopku (22. člen Ustave RS), saj omogoča stranki, da se pred višjim sodiščem izjavi o navedbah in pravnih stališčih nasprotne stranke ter s tem tudi vpliva na odločitev višjega sodišča o pritožbi. V obravnavnem primeru sta oba dolžnika v odgovorih na pritožbo konkretno in argumentirano odgovorila na pritožbo upnic, zato sta upoštevaje zgornje pravno izhodišče upravičena do povrnitve potrebnih stroškov odgovorov na pritožbo (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Skladno z OT gre vsakemu po 500 točk oziroma 300,00 EUR (ob vrednosti točke 0,6 EUR) stroškov odvetniške nagrade za sestavo odgovora na pritožbo (za več glede na vrednost spornega predmeta ni podlage v 6. točki tar. št. 27 v zvezi s tar. št. 18 OT), 10 točk oziroma 6,00 EUR (pavšalni znesek 2% vrednosti storitve) za materialne stroške in 22% DDV, kar znaša 373,32 EUR. Stroški sodne takse dolžnikoma niso nastali, dolžniku B. B. pa tudi ne gredo stroški za dopis stranki, saj je nagrada za to opravilo že zajeta v nagradi za sestavo pritožbe. Upnice so dolžne znesek 373,32 EUR vsakemu od dolžnikov plačati v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za plačilo dalje. Višjo stroškovno zahtevo dolžnikov je višje sodišče zavrnilo.