VSL Sklep I Ip 1019/2020

I. Pritožba dolžnice A. A. se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnica A. A. sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je dolžnica A. A. dolžna upniku v roku 8. dni od prejema tega sklepa povrniti 793,41 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje do plačila (I. točka izreka sklepa), ter da dolžnica A. A. sama nosi svoje stroške postopka s pritožbo zoper sklep z dne 6. 1. 2020 (II. točka izreka sklepa).

2Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožuje dolžnica A. A. iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa tako, da so stroške dolžni plačati vsi dolžniki, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4V predmetni zadevi je Okrajno sodišče v Radovljici dne 6. 12. 2018 izdalo sklep o izvršbi, s katerim je med drugim izvršbo dovolilo tudi na nepremičnino v lasti dolžnice A. A. do 1/1. Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi je bila zadeva v tem obsegu, torej glede nepremičnine, odstopljena v opravo izvršbe krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču na Jesenicah. Slednje je s sklepom z dne 16. 8. 2019 cenilcu B. B. odredilo cenitev navedene nepremičnine. Cenilec je delo opravil in sodišču predložil Poročilo o oceni vrednosti pravic na nepremičninah z dne 20. 11. 2019, skupaj s cenitvijo pa je predložil tudi stroškovnik. Sodišče je stroške cenilcu priznalo s sklepom z dne 26. 11. 2019, upnik pa jih je kot nadaljnje izvršilne stroške priglasil z vlogo z dne 2. 12. 2019. S sklepom z dne 6. 1. 2020 je sodišče te stroške naložilo v plačilo dolžnici A. A., vendar je bila odločitev razveljavljena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 395/2020 z dne 17. 3. 2020 zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka, saj sodišče v sklepu ni pojasnilo, zakaj je stroške naložilo v plačilo le dolžnici A. A., čeprav v konkretni zadevi poleg nje nastopajo še štirje dolžniki.

5Sodišče prve stopnje je ob ponovnem odločanju z izpodbijanim sklepom stroške cenitve ponovno naložilo v plačilo le dolžnici A. A. Sklep je obširno in jasno obrazložilo, višje sodišče pa tako odločitev kot tudi razloge zanjo sprejema kot pravilne.

6Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja 38. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V skladu z določbo prvega odstavka tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

7Sodišče je pravilno ugotovilo, da je upnik navedene stroške priglasil pravočasno in da so bili potrebni za izvršbo, česar pritožba niti ne izpodbija, temveč kot sporno izpostavlja le vprašanje, kateri od dolžnikov je dolžan stroške cenitve povrniti upniku. Glede tega se je sodišče prve stopnje oprlo na določbo 161. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZIZ), saj se skladno s 15. členom ZIZ za vprašanja, ki v ZIZ niso izrecno urejena, smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku.

8ZPP v 161. členu ureja odgovornost sospornikov za plačilo stroškov, določba pa je v konkretni zadevi uporabljiva zato, ker za izterjevano terjatev solidarno odgovarja pet dolžnikov - sospornikov. Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, sosporniki stroške krijejo po enakih delih, razen če je med njimi precejšnja razlika glede njihovega deleža pri spornem predmetu; v tem primeru določi sodišče po tem sorazmerju, kolikšen del stroškov naj povrne vsak izmed sospornikov (prvi in drugi odstavek 161. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Po tretjem odstavku istega člena so sosporniki, ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki, v četrtem odstavku istega člena pa je določena izjema od tega pravila, po kateri za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, drugi sosporniki niso odgovorni.

9Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi oprlo ravno na izjemo iz citiranega četrtega odstavka 161. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pojasnilo je, da je kljub temu, da se terjatev izterjuje od solidarnih dolžnikov, ki so sicer načeloma solidarno odgovorni tudi za s tem povezane stroške, treba upoštevati, da so s strani upnika priglašeni stroški nastali zgolj v zvezi z opravo izvršbe na nepremičnino, ki je v izključni lasti dolžnice A. A. Stroški, ki nastanejo zaradi izvršbe na nepremičnino v lasti le enega od dolžnikov, tudi po mnenju višjega sodišča predstavljajo stroške, ki jih je na nek način „povzročil“ le dolžnik, na nepremičnino katerega teče izvršba. Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi bilo za uporabo četrtega odstavka 161. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pojem povzročitve stroškov treba vezati na neko aktivno procesno ravnanje posameznega sospornika, temveč glede na specifike izvršilnega postopka zadošča že dejstvo, da je ta sospornik lastnik nepremičnine, na katero se vodi izvršba in v zvezi s katero so nastali dodatni izvršilni stroški. Kot je zapisalo že sodišče prve stopnje, je bilo tako stališče že zavzeto na sodniških izobraževanjih, ki so sicer res interna in gradiva niso javno dostopna, vendar pa to stališče smiselno potrjuje tudi sodna praksa v primerih, ko se odloča o poplačilu stroškov izvršilnega postopka iz kupnine za prodano nepremičnino. Iz kupnine za nepremičnino se namreč po 197. členu ZIZ prednostno poplačujejo le stroški, ki so neposredno povezani z nepremičninsko izvršbo in ne tudi ostali stroški (prim. npr. VSK Sklep II Ip 479/2017 z dne 9. 1. 2018, VSL Sklep II Ip 1760/2017 z dne 12. 7. 2017, VSL sklep II Ip 132/2017 z dne 8. 3. 2017, VSC sklep I Ip 47/2015 z dne 19. 3. 2015,...), smiselno pa iz tega izhaja, da te stroške primarno krije le tisti od dolžnikov, ki je lastnik prodane nepremičnine.

10Stroškov, ki nastanejo z opravo izvršbe samo zoper enega od več (solidarnih) dolžnikov oziroma z izvršilnim sredstvom ali predmetom, ki se nanaša samo na enega od več (solidarnih) dolžnikov, tako ni mogoče naložiti v plačilo drugim (solidarnim) dolžnikom, obširni pritožbeni očitki o neenakem oziroma o neenakopravnem obravnavanju dolžnikov ter očitki, da je sodišče s tem, ko je stroške naložilo le pritožnici, preseglo upnikov zahtevek, pa se po pojasnjenem izkažejo za neutemeljene.

11Ker dolžnica A. A. kljub uspehu s pritožbo zoper sklep z dne 6. 1. 2020 končnega uspeha ni dosegla in je bila tudi v ponovljenem postopku ponovno sprejeta (pravilna) odločitev, da mora stroške cenitve upniku povrniti le ona, je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da dolžnica A. A. sama krije svoje stroške postopka s pritožbo zoper sklep z dne 6. 1. 2020.

12Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče neutemeljeno pritožbo dolžnice A. A. zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Dolžnica A. A. s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ).