VSL Sklep II Cp 1353/2020

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo toženi stranki, naj povrne 404 EUR stroškov pravdnega postopka tožeči stranki.

2Zoper sklep se pritožuje tožena stranka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da pravde ni v ničemer povzročila, da ni izvršila nobenega posestno motilnega dejanja in da je vložila odgovor na tožbo, v katerem je predlagala izvedbo dokaznega postopka za ugotovitev, da so trditve tožeče stranke neresnične. Tožena stranka nikoli ni izpolnila zahtevka tožeče stranke. Sodišče ni upoštevalo odgovora na tožbo, v katerem je tožena stranka to zatrjevala. Tožena stranka domneva, da gre v tem postopku za neutemeljeno vloženo tožbo z namenom, da se toženi stranki naprtijo stroški postopka. Iz odgovora na tožbo izhaja, da tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku in ga prereka ter zahteva povrnitev pravdnih stroškov. Izpodbijani sklep ima take pomanjkljivosti, da se ga ne da preizkusiti, saj je izrek sklepa nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi. Tudi dejansko stanje je napačno ugotovljeno.

3Tožeča stranka je na pritožbo tožene stranke odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Po določilu prvega odstavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Stroškovna odločitev je torej odvisna od tega, ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne.

6Iz časovne kronologije spisa izhaja, da je bila tožba toženi stranki vročena 9. 1. 2020, da je tožeča stranka tožbo umaknila 14. 1. 2020, umik je bil toženi stranki vročen 15. 1. 2020, odgovor na tožbo pa je bil vložen 16. 1. 2020. V odgovoru na tožbo tožena stranka zanika trditve tožeče stranke in očitano ji motilno dejanje ter za svoje trditve ponuja dokaze.

7Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom s 27. 2. 2020 odločilo, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške, saj je umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka. Sodišče prve stopnje se do navedb tožene stranke, ki je v odgovoru na tožbo zanikalo storitev motilnega dejanja ter izpolnitev zahtevka, ni opredelilo.

8Za pravilno stroškovno odločitev je treba ugotoviti, če je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka. Toženec v odgovoru na tožbo, ki je sledil umiku tožbe, zanika storitev očitanega dejanja in izpolnitev zahtevka. Prvostopenjsko sodišče se do trditev tožene stranke o tem ni opredelilo, pa bi se moralo, saj so bistvenega pomena za pravilno odločitev o zadevi.

9Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, v katerem naj kršitev odpravi (3. točka 365. člena ZPP).