VSL Sodba II Cpg 404/2020

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožeči plačati 1.378,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 610,00 EUR od 14. 1. 2018, od 439,20 EUR od 12. 2. 2018 in od 329,40 EUR od 12. 4. 2018 ter ji povrniti stroške postopka v višini 609,00 EUR.

2Zoper sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožila tožena stranka, predlagala ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3Tožeča stranka je v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP.

6Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena ZPP po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

7V postopkih v sporih majhne vrednosti je višje sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje. Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ni mogla pridobiti v pritožbi zatrjevanih podatkov z iskalnika Google in jih predložiti svojim mesečnim poročilom o opravljenih storitvah za toženo stranko. Na takšno dejansko ugotovitev je višje sodišče vezano in vztrajanje tožene stranke na obveznosti tožeče stranke pomeni uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka niti ni pravočasno in argumentirano prerekala navedbe tožeče stranke, da s strani tožene stranke želenih podatkov niti ni mogoče pridobiti, je to dejstvo postalo med strankama nesporno. Nespornih dejstev pa ni treba dokazovati (drugi odstavek 214. člena ZPP). Zato je tudi dokazni predlog za zaslišanje S. P. sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, pri čemer izvajanje dokazov ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev (oziroma konkretno prerekanja trditev). Enako pomeni nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja vztrajanje tožene stranke, da so vsa poročila tožeče stranke netočna, ker je v poročilu za december 2017 navedeno, da je na prvi poziciji šest besed, ko jih je bilo v resnici le 5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ta netočnost ne vpliva na položaj poročil tožeče stranke in na pravilnost drugih poročil; na takšno dejansko ugotovitev je višje sodišče vezano.

8Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da iz pogodbe med strankama ne izhaja, da bi se tožeča stranka toženi stranki zavezala zagotoviti uvrstitev njene spletne strani na prva mesta v iskalnikih (10. točka obrazložitve). Za drugačno pritožbeno trditev ni pravne podlage. Sodišče prve stopnje je glede na vse navedeno pravilno presodilo, da obstaja obveznost plačila tožene stranke.

9Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške, enako pa velja tudi za tožečo stranko, saj, upoštevajoč v pretežnem delu nedovoljene pritožbene navedbe, odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi o pritožbi.