VSC Sklep Cp 99/2020

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 12. 2019 odločilo, da se nasprotni udeleženi I. Š. postavi stalni skrbnik (1. točka izreka) v osebi Da. Š., roj. 4. 3. 19..., stanujoč ... (2. točka izreka), ki ima na podlagi prevzema skrbniških nalog dolžnost izvajanja pravic in dolžnosti, navedenih v 3. točki izreka sklepa. V 4. točki je odločilo, da je dolžna nasprotna udeleženka predlagatelju povrniti 35,00 EUR doslej nastalih stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v 5. točki, da bo o preostalih stroških izvedenke psihiatrinje odločeno najprej s posebnim sklepom o izvedenini, ki se bo poravnala iz založenega predujma, nato pa bo po pravnomočnosti tega sklepa s posebnim sklepom sodišče naložilo nasprotni udeleženki I. Š. povrnitev teh stroškov predlagatelju. V 6. točki izreka sklepa je sodišče še odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi pri nepremičninah last nasprotne udeleženke, navedenih v tej točki, odredi zaznamba osebnega stanja postavitve osebe pod skrbništvo.

2S sklepom o popravi z dne 21. 1. 2020 je sodišče prve stopnje sklep z dne 18. 12. 2019 v izreku v tč. 1 popravilo tako, da je dodalo izostali stavek, da se nasprotna udeleženka postavi pod skrbništvo.

3Zakoniti udeleženec, Center za socialno delo ..., Enota ..., se je zoper sklep z dne 18. 12. 2019 pritožil zaradi nepopolne uporabe materialnega predpisa. Pritožbeno izpostavljeno pomanjkljivost, da iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja odločitev o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo, ki jo je sicer sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu obrazložilo, je sodišče prve stopnje samo odpravilo z izdajo sklepa o popravi. V nadaljevanju pritožbe pa zakoniti udeleženec še navaja, da ne glede na neugotovljen obstoj konflikta interesov med nasprotno udeleženko in imenovanim skrbnikom (24. točka obrazložitve sklepa), ki sicer skladno z 241. členom Družinskega zakonika (DZ) lahko predstavlja enega od izključitvenih razlogov pri imenovanju skrbnika, ni mogoče izključiti možnosti potencialnega obstoja konflikta interesov pri izvajanju skrbniških nalog, saj se te deloma prekrivajo z nalogami oziroma obveznostmi, ki jih ima postavljeni skrbnik na podlagi sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Zato zakoniti udeleženec ocenjuje, da bi se sodišče moralo opredeliti tudi do te okoliščine pri sprejemu odločitve o „spregledu“ izključitvenega razloga za postavitev predlagatelja za skrbnika nasprotni udeleženki.

4Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Izpostavil je, da sam skrbi za mamo že 4,5 let, tako da jo dvakrat dnevno obišče, jo pri tem hrani ter poseda na voziček in prestavlja nazaj v posteljo, kar mu vzame približno tri ure časa in cca. 30 km poti. V obstoju pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne vidi kolizije, saj že sedaj skrbi v opisanem obsegu, in je tudi edini dedič. Že prej ga je mati pooblastila za urejanje denarnih zadev na banki, kjer ima še kar nekaj prihrankov, kar kaže na to, da mu popolno zaupa. Navaja, da je prosil za določitev skrbništva le zato, da bi za mamo lažje urejal še ostale zadeve, ki jih sama ne more. Misli, da je primeren za imenovanje stalnega skrbnika, kljub obstoju eventuelne kolizije.

5Pritožba je utemeljena.

6Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ). Za skrbnika se skladno z 240. členom DZ imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna. V 241. členu DZ je določeno, da skrbnik ne more biti oseba: - ki ji je odvzeta starševska skrb; - ki ni poslovno sposobna; - katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca; - ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju; - katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju; - od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerje z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti.

7Zakoniti udeleženec z zgoraj povzetimi pritožbenimi navedbami uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, to je 241. člena DZ, ki določa pogoje za skrbnika. Določba 241. člena DZ je kogentna določba, kar pomeni, da jo mora sodišče prve stopnje (brezpogojno) upoštevati, ko ugotavlja pogoje za skrbnika in in imenuje skrbnika.

8Sodišče prve stopnje je kljub temu, da je ugotovilo, da je podan izključitveni razlog po 241. členu DZ, ker je predlagatelj sklenil leta 2004 z nasprotno udeleženko pogodbo o dosmrtnem preživljanju, zaključilo, da ne vidi razloga, da predlagatelj ne bi mogel biti stalni skrbnik svoje matere, saj vestno izvršuje svoje dolžnosti po pogodbi in bi zato bilo zgolj iz tega razloga nesmiselno zavrniti predlog za postavitev D. Š. za stalnega skrbnika. Po mnenju sodišča prve stopnje je D. Š. tudi primernejša oseba za stalnega skrbnika kot vnukinja nasprotne udeleženke N. Š., ki živi in dela v L. in doslej še ni skrbela za finance nasprotne udeleženke. Zaključek sodišča prve stopnje je materialnopravno zmoten, saj sodišče prve stopnje ni upoštevalo kogentne določbe 241. člena DZ, da skrbnik ne more biti oseba, ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

9Na podlagi ugotovitve, da obstaja izključitveni razlog po 241. členu DZ, bi moralo sodišče prve stopnje zaključiti, da D. Š. ne more biti skrbnik nasprotne udeleženke, in ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za skrbnico vnukinja nasprotne udeleženke N. Š., katero je sam predlagatelj predlagal, da se jo imenuje za skrbnico nasprotne udeleženke, v kolikor ga sodišče ne bo imenovalo za skrbnika nasprotne udeleženke. Tudi zakoniti udeleženec CSD Savinjsko Šaleška, Enota ..., ki je podal oceno, da ima D. Š., ki je edini potomec nasprotne udeleženke, osebnostne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, je namreč predlagal, naj sodišče, v kolikor zaradi sklenjene pogodbe ne bi postavilo D. Š., za skrbnico postavi N. Š., pri kateri ni podan kateri od izključevalnih pogojev po 241. členu DZ. V izpodbijanem sklepu ni razlogov niti o tem, ali ima N. Š., ki sicer izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka 242. člena DZ, saj je kot vnukinja sorodnica nasprotne udeleženke, osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika (prvi odstavek 240. člena DZ), niti o tem, ali je pri N. Š. podan kateri od izključevalnih pogojev iz 241. člena DZ. Sodišče druge stopnje je moralo na podlagi 355. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek, saj je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče pa glede na naravo stvari in okoliščin primera ocenjuje, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Potrebno je namreč ugotoviti dejstva, ki doslej še niso bila predmet obravnave. Ugotavljanje pravnorelevantnih dejstev v zvezi s primernostjo N. Š. (ali katere druge osebe) prvič šele na pritožbeni stopnji bi pomenilo kršitev pravice strank do pritožbe. Do hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zaradi vrnitve zadeve prvostopenjskemu sodišču v predmetni zadevi ne bo prišlo, saj je postopek zaradi vrnitve zadeve ne bo trajal dalj časa, kot če bi nov postopek pritožbeno sodišče opravilo samo.

PRAVNI POUK:

Proti temu sklepu je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.