VSC Sklep Rg 15/2020

Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

1Upnik je pri Okrajnem sodišču v Celju vložil predlog za zavarovanje s predhodno odredbo s prepovedjo izplačila dolžnikovi organizaciji za plačilni promet. Zatrjeval je, da je Okrožno sodišče v Celju izdalo sodbo, na podlagi katere je dolžnik dolžan plačati znesek, da se je dolžnik zoper sodbo pritožil in da še ni pravnomočna.

2Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom z dne 15. 7. 2020 izreklo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi in po pravnomočnosti zadevo odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju. Sklicevalo se je na drugi odstavek 256. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

3Okrožno sodišče v Celju ni sprejelo pristojnosti in je sprožilo spor. V predlogu se sklicuje na prvi odstavek 256. člena ZIZ in na judikat Vrhovnega sodišča RS III R 23/2017.

4Za odločanje je pristojno okrajno sodišče.

5Iz ugotovitev sodišč prve stopnje in iz priloženega spisa II Pg 584/2019 izhaja, da je upnik vložil predlog za zavarovanje s predhodno odredbo na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Celju z dne 11. 6. 2020, s katero je toženi stranki naloženo plačilo dolgovanega zneska s pripadki. Zoper to sodbo se je tožena stranka pritožila, zato še ni pravnomočna.

6Pristojnost po drugem odstavku 256. člena ZIZ, na katero se je oprlo okrajno sodišče, je bila dodana v zakon z novelo ZIZ-I skupaj s 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ. Na podlagi slednje je bilo možno izdati predhodno odredbo na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Vendar je Ustavno sodišče z odločbo U-I-148/2013 z dne 10. 7. 2014 razveljavilo 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ in pojasnilo, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je bil vložen ugovor po drugem odstavku 62. člena ZIZ, ni tista odločba domačega sodišča, na podlagi katere se po prvem odstavku 257. člena ZIZ lahko izda predhodna odredba. To je pomenilo, da se od tedaj dalje ni mogel več hkrati s pravdnim postopkom voditi postopek odločanja o predhodni odredbi na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katero je vložen ugovor iz drugega odstavka 62. člena ZIZ. S tem se je izvotlila določba drugega odstavka z novelo ZIZ-I spremenjenega 256. člena o pristojnosti sodišča¹. Podobno izhaja iz stališča Vrhovnega sodišča RS, da je treba določbo drugega odstavka 256. člena ZIZ razlagati tako, da ne predstavlja pravne podlage za določitev pristojnosti v primerih, ko je bil predlog za zavarovanje s predhodno odredbo vložen na podlagi sodbe, izdane v pravdnem postopku. V takšnih primerih je treba pristojnost določiti na podlagi določbe prvega odstavka 256. člena ZIZ². Zato je za odločanje v tej zadevi, kot sicer v postopkih zavarovanja s predhodno odredbo, stvarno in krajevno pristojno izvršilno Okrajno sodišče v Celju. Tako kot je veljalo pred novelo ZIZ-I.

¹ Sklep VSL I Cpg 550/2017.
² Sklep VS RS III R 23/2017, nanj se je sklicevalo okrožno sodišče v sporu o pristojnosti.