VDSS Sklep Psp 125/2020

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 16. 11. 2016 in iste št. z dne 8. 7. 2016 ter razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti od 9. 3. 2016, oziroma podredno od 16. 11. 2016 dalje zaradi posledic bolezni (I. tč. izreka). Izreklo je, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka). Presodilo je, da sta zavrnila upravna akta pravilna in zakonita, saj invalidnosti ni mogoče ugotavljati, ker zdravljenje še ni zaključeno.

2Sodbo izpodbija tožnik po pooblaščeni odvetnici iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Ker je sodišče sodno izvedenska mnenja ocenilo za skladna in prepričljiva, čeprav to niso, je dejansko stanje zmotno ugotovilo. Zdravo razumska presoja pokaže, da gre za nedopustno prelaganje in izogibanje odgovornosti tožene stranke. Človeško in pravno ni sprejemljivo, da po 105 mesecih bolniškega staleža medicinska stroka ugotovi, da zdravljenje ni končano. Sodišče je zmotno presodilo dokaze in sledilo neprepričljivi in nevzdržno zmotni argumentaciji IK II. z dne 9. 11. 2016. Ker je izvedenec A.A., dr. med. potrdil, da gre za dolgotrajno neozdravljivo kronično vnetno bolezen in kronični prostatitis, katerega simptom je kronična hematospermija, bolezen ni ozdravljiva. Če ni ozdravljiva, zakaj jo je potrebno zdraviti? Ni sprejemljivo niti nalaganje dodatnih preiskav, saj se lahko upošteva le diagnostika in zdravljenje do dokončnosti predsodnega postopka. Sodišče se ni ukvarjalo z vprašanjem zmožnosti opravljanja svojega poklica, ki se izvaja pretežno v vlažnem okolju. Fasaderstva ni mogoče izvajati samo ob dnevih, ko sije sonce in je toplo, zato bi pri ocenjevanju invalidnosti bilo potrebno določiti najmanj tovrstno razbremenitev. Odločilne okoliščine iz 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju¹ (ZPIZ-2) niso razčiščene. Obravnava zdravstvenih težav ni bila celostna, ni upoštevala psihosomatskega zdravstvenega stanja ter vpliva na delovno zmožnost. Gre za birokratsko in neživljenjsko obravnavanje brez realne ocene delazmožnosti zaradi škodljivih in tveganih obremenitev pri delu.

Ker sodba nima odločilnih razlogov, je ni mogoče preizkusiti zato je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku² (ZPP). Izvedenska mnenja so sama s seboj v nasprotju, protislovna, v določenih delih nesmiselna in brez razumne podlage. Opustitev materialno procesnega vodstva po 285. členu ZPP ima za posledico tudi kršitev po 1. odstavku 339. člena ZPP, ki vpliva na zakonitost izpodbijane sodbe.

Zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja je zmotno uporabljeno materialno pravo. Tožbenega zahtevka sodišče ni presodilo po relevantnih določbah 63. člena ZPIZ-2, niti ni upoštevalo Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije³ (Pravilnik), ki med drugim določa, da je k predlogu za uvedbo postopka potrebno priložiti obvezno zdravstveno in delovno dokumentacijo ter dolžnost izvedenskega organa, če dokumentacija ni popolna.

3Pritožba je utemeljena.

4Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP sodišče ugotavlja, da je zavrnilna sodba izdana preuranjeno. Zaradi pomanjkljivosti postopka, vključno glede uporabe 285. člena ZPP, ki sodišču v okviru materialnega procesnega vodstva med drugim nalaga, da s postavljanjem vprašanj skrbi za ugotovitev spornega dejanskega stanja in razjasnitev spornega pravnega razmerja, pritožba pravilno poudarja, da je v okoliščinah konkretnega primera ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Posledično ni mogoč preizkus pravilne uporabe materialnega prava.

Dejanske okoliščine predsodnega upravnega in sodnega postopka

5Gre za spor zaradi pravice do invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti. Izpodbojna tožba je vložena zoper zavrnilni odločbi o pravicah iz invalidskega zavarovanja z dne 16. 11. 2016 in 8. 7. 2016, ker zaradi nedokončanega zdravljenja invalidnosti še ni bilo mogoče ugotoviti.

V predsodnem upravnem postopku je IK I. dne 9. 3. 2016 na podlagi izvida osebnega pregleda in z medicinskimi izvidi izkazano shizotipsko motnjo ter kronično hematospermijo ocenila, da je pri zavarovancu (v sodnem sporu: tožniku) od 9. 3. 2016 zaradi posledic bolezni podana I. kategorija invalidnosti, ker več ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela. Ugotovila je, da se tožnik že več let zdravi pri urologu zaradi kronične hematospermije ter več kot 5 let pri psihiatru zaradi psihičnih težav, ki so jih sprožile urološke težave. Na površje so prišle značilnosti mejne osebnostne strukture z visokimi kapacitetami za psihotično reagiranje z razrahljano realitetno kontrolo ter hipohondrična blodnjavost. Preokupiranost s telesnimi težavami ga energetsko, voljno in motivacijsko izčrpava v takšni meri, da za pridobitno delo ni več zmožen.

Vendar je IK II. v reviziji in pritožbenem postopku dne 23. 6. 2016 oz. dne 9. 11. 2016 na podlagi iste medicinske in delovne dokumentacije B.B. s. p. podala drugačno mnenje. Ocenila je, da je potrebno nadaljnje zdravljenje in ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, zato pri tožniku invalidnosti še ne more ugotavljati. V obrazložitvi navaja, da je zavarovanec obravnavan zaradi kronične hematospermije, da urolog julija 2014 in februarja 2015 ugotavlja kalcinat v področju ene od vezikul seminalis, ki ustvarja krvavitev v semenski tekočini in sečnici, kar predstavlja kronično hematospermijo in da ima kronični prostatitis in hipertrofijo prostate. Nadalje ugotavlja, da je bil tožnik pri psihiatru pregledan 2001 in 2004, da je od leta 2011 v redni psihiatrični obravnavi, da gre pri njem za poudarjene somatizacijske težave in preokupiranost z obstoječo somatsko simptomatiko, da so adaptacijske kapacitete bistveno znižane in s tem tudi delazmožnost. Nevrološki status je korekten razen parastezij na nivoju C/8 obojestransko, na desnem stegnu ima lipom, katerega odstranitev ni nujna. Diagnostika, zdravljenje in eventualna rehabilitacija še nista zaključena, ker je na psihiatričnem oddelku potrebna kompleksna obdelava psihičnega zdravstvenega stanja, glede uroloških problemov pa trajne razbremenitve pri delu niso potrebne.

6Da pri tožniku zdravljenje ni zaključeno in ocena invalidnosti zato ni mogoča, menijo tudi sodno medicinski izvedenci. Sodišče prve stopnje obširno povzema izvedenska mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti C. v D. (Fakultetna komisija) z dne 26. 1. 2018 (list. 33 do 40), izpoved prof. dr. E.E., specialista medicine dela, prometa in športa na glavni obravnavi 11. 10. 2018 (list. 70 do 71), pisno izvedensko mnenje urologa prim. dr. A.A. z dne 27. 1. 2019 (list. 78 do 84) njegovo izpoved na obravnavi 14. 6. 2019 (list. 109 do 115) in sledi njihovemu mnenju, ne da bi kritično presodilo pravilnost, popolnost in sprejemljivosti.

Tako je postopalo kljub temu, da je tožnik zaradi kroničnih uroloških težav kontinuirano v bolniškem staležu že od leta 2010⁴; da je lečeči specialist urolog ob kontrolnem pregledu dne 11. 7. 2014 (priloga A/25) po CT preiskavi trebuha in male medenice ugotavljal, da bo depozit kalcija v vezikulah najverjetneje tudi v bodoče povzročal ponovitve krvavitev, da zdravljenje z njihove strani ni mogoče oz. bi prineslo preveč zapletov in ob kronični hematospermiji ter kroničnem prostatitisu svetoval invalidsko upokojitev; da je psihiater dne 13. 3. 2015 (priloga A/41) ugotavljal bistveno znižane adaptacijske kapacitete in delazmožnost zaradi kronificirane somatizacijske motnje; da po "Zdravniškem spričevalu medicine dela z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev ..." z dne 22. 5. 2014 (priloga A/48) tožnik trajno ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev za delo na višini in je sposoben le za lažja neodgovorna dela. Že zaključek sodišča, da izogibanje hladnemu delovnemu okolju zaradi kroničnih uroloških zdravstvenih težav naj ne bi pomenil potrebe po trajni stvarni razbremenitvi, ni v skladu z definicijo preostale delazmožnosti iz druge ali tretje alineje 63. člena ZPIZ-2, kot pravilno opozarja pritožba. Z razjasnjevanjem morebitne kontraindiciranosti preostalih pogojev dela iz dejavnosti fasaderstvo in slikopleskarstvo s. p., kot npr. delo na višini pa se sodišče sploh ni ukvarjalo.

Materialno pravno izhodišče za rešitev zadeve

7Invalidnost je sicer res mogoče ugotavljati, ko je v skladu z definicijo zdravljenje zaključeno. Po 1. odstavku 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu z zakonom, zavarovancu zmanjša možnost zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta ali poklicno napredovanje. Zaključenega zdravljenja iz definicije invalidnosti ni mogoče enačiti z zaključenostjo zdravljenja nasploh, ki je lahko pri marsikaterem bolniku doživljenjsko.

Četudi je z vidika medicinske stroke in doktrine pri pacientu indicirana nadaljnja diagnostična obdelava in terapevtska obravnava, je pri ocenjevanju invalidnosti potrebno upoštevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega življenjskega primera v povezavi z delom, svojim poklicem ali dejavnostjo iz 3. ali 4. odstavka 63. člena ZPIZ-2, na katera se ocenjuje invalidnosti. To še zlasti, če po dolgotrajni odsotnosti z dela zaradi bolezni ni izboljšanja psihosomatskega funkcijskega statusa. Sicer pa invalidnosti ni pogojena s trajno spremembo zdravstvenega stanja. Pritožbeno sodišče je že večkrat poudarilo⁵ da je potrebno invalidnost ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso dokončne, ker je še mogoče pričakovati izboljšanje. Zaradi opustitve trajne spremembe zdravstvenega stanja iz definicije invalidnosti, je za pričakovana izboljšanja v 94. členu ZPIZ-2 uzakonjen kontrolni pregled.

Ob takšnem materialno pravnem izhodišču pa v okoliščinah konkretnega primera presoja sodišča, da zdravljenje pri tožniku ni zaključeno in da zato ocena invalidnosti ni možna, ni prepričljiva niti materialno pravno sprejemljiva, kot pravilno poudarja pritožba. Površne utemeljitve v 24. in 25. točki obrazložitve sodbe ni mogoče preizkusiti, saj dokazna ocena ni argumentirana v skladu z metodološkim principom iz 8. člena ZPP. Gre bodisi za povzemanje nekaterih delov sodno izvedenskih mnenj, ki po oceni pritožbenega sodišča niso prepričljiva ali so sama s seboj v nasprotju,⁶ oziroma je dokazna ocena sodišča pomanjkljiva do takšne stopnje, da predstavlja nepopolno in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja.

Odločitev pritožbenega sodišča

8Zaradi predhodno obrazloženega je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo na podlagi 355. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na obsežnost že izvedenih dokazov in naravo kršitev pritožbeno sodišče samo ne odpravlja ugotovljenih pomanjkljivosti, saj bi v okoliščinah konkretnega primera prišlo do prekomernega poseganja v neposredno obravnavanje zadeve iz 5. člena ZPP.

V ponovljenem sojenju bo potrebno slediti materialno pravnemu izhodišču iz te sodne odločbe. Potrebno bo dodatno razčistiti, ali je pri tožniku podana zatrjevana popolna izguba delovne zmožnosti za organizirano pridobitno delo oz. opravljanje svojega poklica, ker nima preostale delovne zmožnosti, ali pa le omejena oziroma zmanjšana zmožnost za opravljanje s. p. dejavnosti fasaderstva in slikopleskarstva oz. poklica slikopleskarja. Torej invalidnost II. ali III. kategorije iz 2. ali 3. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2. Navedena odločilna dejstva bo sodišče lahko dodatno razčiščevalo z že angažiranim specialistom medicine dela, prometa in športa iz Fakultetne komisije, ali pa glede na njegovo izpoved na glavni obravnavi dne 11. 10. 2018, da mnenja na podlagi dokumentacije s ključnima diagnozam ne more podati (list. 71) po lastni presoji določilo novega sodnega izvedenca iste specializacije.

Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri in izvedbi morebitnih drugih dokazov, pomembnih za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja bo mogoče pravilno presoditi zakonitost zavrnilnih upravnih odločb ter odločiti o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, ki vključuje tudi spremembe zdravstvenega stanja za razvrstitvi v II. ali v III. kategorijo in priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi preostale delazmožnosti, čeprav tožbeni zahtevek v tej smeri niti ni bil postavljen.

V ponovljenem sojenju bo sodišče odločalo tudi o stroških postopka, vključno s pritožbenimi, ki so po 165. členu ZPP pridržani za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

¹ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
³ Ur. l. RS, št. 63/2013 s spremembami.
⁴ Ob izdaji izpodbijane sodbe že skoraj eno desetletje.
⁵ V zadevah Psp 95/2017, Psp 588/2015, Psp 12/2016, Psp 276/2016 itd.
⁶ Kot npr. zapis: "Izvedenec A.A. je bil jasen, da napotitev na nadaljnje preiskave samo po sebi ne pomeni, da zdravljenje osnovne bolezni ni končano", in to kljub nadaljnjemu zapisu, da se šele glede na izkušnje zadnjih štirih let lahko ponudi sodobno obliko zdravljenja.