VSL Sklep IV Cp 1028/2020

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 13. 7. 2020 odločilo, da se mladoletna A., rojena ... 6. 2002, in mladoletni B., rojen ... 2011, predodelita v vzgojo, varstvo in oskrbo materi (I. točka izreka). Stike med obema otrokoma in očetom je uredilo tako, da se ti določijo po vsakokratnem dogovoru med staršema in upoštevaje želje ter koristi otrok, pri čemer ima oče pravico do stikov z B. najmanj vsak torek in četrtek od 15. do 19. ure ter vsak drugi vikend od petka od 17. ure do nedelje do 19. ure (II. točka izreka). Očetu je naložilo plačevanje mesečne preživnine v višini 120 EUR za A. in 90 EUR za B. (III. točka izreka). V presežku je sodišče predlog zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2Zoper III. točko izreka sklepa se pritožuje nasprotni udeleženec. Pritožbo vlaga iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da ni sposoben plačevati tako visoke mesečne preživnine. Je samostojen podjetnik z letnim dobičkom okoli 6.000 EUR. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da sta oba starša pridobitno sposobna in si morata prizadevati za iskanje virov preživnine. Preozko pa je upoštevalo razmere predlagateljice in ni upoštevalo, da ji strošek najemnine v višini 187 EUR krije CSD X. Po drugi strani pa ima tudi nasprotni udeleženec stroške z bivanjem, čeprav živi s starši. Tudi predlagateljici ne bi bilo treba plačevati mesečne najemnine, če bi živela pri svojih starših. Sodišče bi moralo pri določitvi preživnine upoštevati, da predlagateljica prejema denarno socialno pomoč v višini 677,77 EUR, otroški dodatek za oba otroka v višini 245,80 EUR in državno štipendijo za A. v višini 193,89 EUR. Predlagateljica torej prejme skoraj dvakrat višji znesek, kot ga prejme nasprotni udeleženec, poleg tega pa je upravičena še do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki si ga mora nasprotni udeleženec kriti sam. Sodišče ni upoštevalo, da predlagateljica ne plačuje preživninske obveznosti za sina C. Sodišče bi moralo mesečne stroške, ki jih ima predlagateljica s hčerko A., poistovetiti z mesečnimi stroški, ki jih ima nasprotni udeleženec za sina C., pri čemer C. ves teden živi doma, hčerka A. pa v dijaškem domu. Sodišče bi moralo upoštevati, da z nasprotnim udeležencem živi tudi polnoletni sin D. Zanj nasprotni udeleženec skrbi, kljub temu, da je že polnoleten, saj nima druge izbire. D. je brez službe in dohodkov. Sodišče ni v zadostni meri upoštevalo, da prejema A. dve štipendiji, tako državno kot tudi klubsko. Predlagateljica pretirava s stroški, ko navaja, da A. porabi štipendijo zase. Sodišče ni upoštevalo, da nasprotni udeleženec še vedno plačuje mesečni strošek v zvezi s telefonom, čeprav živi A. s predlagateljico. Sodišče se tudi ni opredelilo glede stroškov za prevoz na tekme, reprezentančne treninge in druge športne obveznosti, ki jih je predlagateljica ovrednotila v višini 100 EUR mesečno. Glede B. bi moralo sodišče upoštevati, da ima nasprotni udeleženec stike z njim vsak drugi vikend in ob sredah, kar pomeni, da ima tudi stroške z njim. Glede stroškov za malice in kosila je nasprotni udeleženec pojasnil, da imajo vsi otroci brezplačno malico in kosilo v šoli, strošek pa je potrebno plačati, če otrok ne pride v šolo in starš o tem šole ne obvesti. Ker predlagateljica kosila za B. ni odjavila, ko ga ni bilo v šolo, je morala plačati malico in kosilo za te dneve. Sodišče tega ni upoštevalo. Predlagateljica sama je zaslišana izpovedala, da je nasprotni udeleženec s svojim s. p. preživljal šestčlansko družino. Glede na to, da mesečno zasluži okoli 500 EUR, je zagotovo pretiran strošek, ki ga je predlagateljica priglasila za A. in B. Sodišče ni upoštevalo, da sta A. in B. do septembra 2019 živela pri nasprotnem udeležencu in je zanju skrbel sam, predlagateljica pa zanju ni plačala niti ene preživnine. Za C. pa predlagateljica do danes ni plačala nobene preživnine. Nasprotni udeleženec je zato tisti, ki najbolj ve, kakšni so mesečni stroški za A., B. in C.

3Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pravno podlago za določitev preživnine za mladoletnega otroka predstavljajo določbe 189. in 190. člena Družinskega zakonika (DZ). Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, pri odmeri preživnine pa mora sodišče voditi otrokova korist, tako da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.

6Predlagateljica je zatrjevala, da znašajo mesečni stroški¹ za A. 520 EUR (157 EUR stanovanjski stroški in 363 ostali stroški) ter 637 EUR za B. (157 EUR stanovanjski stroški in 480 EUR ostali stroški). Prvostopenjsko sodišče je stroške, ki jih je zatrjevala predlagateljica, označilo za pretirane ter nato ob upoštevanju specifikacij, ki jih je podalo v 9., 12., 13. in 14. točki obrazložitve odločilo, da je dolžan plačevati nasprotni udeleženec za A. 120 EUR mesečne preživnine, za B. pa 90 EUR. Če štejemo, da znašajo preživninske potrebe za vsakega otroka še enkrat toliko (za A. 240 EUR, za B. pa 180 EUR), tako ovrednotene preživninske potrebe niso pretirane, kot očita pritožba. Več kot polovico tega zneska predstavljajo že stanovanjski stroški. Predlagateljica je pojasnila, zakaj ne more živeti pri svojih starših, kar predlaga nasprotni udeleženec v pritožbi. Želja in korist otrok je, da ostanejo v svoji sredini in ne menjajo okolja in šole (predlagateljica z otrokoma živi v E., njeni starši pa v F.). Pa tudi sicer predlagateljici ni treba živeti s starši. Življenje z otrokoma si je uredila v najemnem stanovanju, država pa ji subvencionira plačevanje najemnine. Vse to je sodišče prve stopnje upoštevalo in so pritožbeni očitki neutemeljeni.

7Tudi po oceni pritožbenega sodišča določena preživnina ni previsoka, kar očita nasprotni udeleženec v pritožbi, ampak je na spodnji meji določenih preživnin otrok primerljive starosti, pri čemer je specifika konkretnega primera ta, da se oba otroka intenzivno ukvarjata s športom, še posebej A., ki dosega športne uspehe na državnem nivoju. Priznani stroški ne presegajo realnih in splošno znanih podatkov o potrebah otrok take starosti, ki se poleg vsega intenzivno ukvarjajo s športom.

8Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko pri ugotavljanju preživninskih potreb ni upoštevalo pomoči, ki jih dobiva predlagateljica (otroški dodatek, državna štipendija, subvencije...). Te namreč ne vplivajo na odmero preživnine na način, da bi se te odštele od ugotovljenih potreb, starša pa bi bila dolžna kriti le razliko. Vrhovno sodišče je že v sodbi II Ips 186/2014 obrazložilo, da se je namen in način dodeljevanja otroškega dodatka tako spremenil, da ni več pravilen pristop, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev upošteva otroški dodatek, ki je bil družini odmerjen pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke in premoženje članov družine. Otroški dodatek tako ni več denarna pomoč otroku, ampak je ta prejemek namenjen zadovoljevanjem potreb družine, v kateri otrok trenutno živi in se po razpadu družine odmeri na novo, upoštevajoč razmere v na novo oblikovani družini, nove partnerje obeh staršev in tudi otroke, ki jih ti novi partnerji pripeljejo s seboj v družino. Z odločbo II Ips 264/2016 pa je Vrhovno sodišče to izhodišče še nadgradilo; tako sedaj podobno velja glede denarne socialne pomoči in državne štipendije. V vseh treh primerih gre za denarne prejemke, ki jih zaradi uresničevanja načela socialne države (2. člen Ustave) zagotavlja država. Pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče upoštevati socialne prejemke, ki jih prejema predlagateljica, zato ni utemeljen.

9Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo, da predlagateljica ne plačuje preživnine za sina C. in da bi morala biti določena preživnina za A. in B. v enakem znesku, kot je določena za C., to je 50 EUR. Obrazloženo je bilo že, da se določi preživnina glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Potrebe otrok so različne (vendar primerljive), prav tako zmožnosti zavezancev, zato ni mogoče poenostavljeno določiti enake zneske preživnine za vsakega od otrok. Če predlagateljica preživnine za C. do sedaj ni plačevala (kar zatrjuje nasprotni udeleženec v pritožbi), njena preživninska obveznost še vedno obstaja in jo mora izpolniti. To pa ne vpliva na ugotovljene preživninske potrebe obeh otrok v tem postopku.

10Sodišče je ugotovilo, da znašajo mesečni prejemki nasprotnega udeleženca med 500 in 600 EUR, predlagateljica, ki ni zaposlena, pa prejema (le) socialne transferje (socialno pomoč, otroški dodatek, subvencije). Predlagateljica skrbi za dva mladoletna otroka, nasprotni udeleženec pa za enega. Nasprotni udeleženec ima z B. stike vsak drugi vikend in enkrat tedensko, kar ni toliko, da bi vplivalo na preživninsko obveznost. Nepremoženjski del skrbi za otroka, ki je na predlagateljici, je upoštevan pri porazdelitvi preživninskega bremena med oba preživninska zavezanca in je približno polovica, kar je tudi po oceni pritožbenega sodišča ustrezno. Upošteva tako nepremoženjski del skrbi za otroka, ki odpade na predlagateljico, in nekoliko višje prejemke, ki jih dobi predlagateljica.

11Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako ne pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo treba zato zavrniti ter sklep v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Predlagateljica je zatrjevala, da znašajo stroški za najemnino 213 EUR mesečno, obratovalni stroški pa 322,54 EUR, kar znese 157,51 EUR stroškov na posameznega člana gospodinjstva. Ostali stroški pa znašajo za A. 363 EUR in se nanašajo na vozovnico, dodatno prehrano, dodatno športno opremo, prevoze ter 480 EUR za B. in se nanašajo na prevoze, izlete, malico, igrače, oblačila in obutev.