VSM Sklep I Cp 167/2020-1

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točkah I, III in prvem odstavku točke IV izreka spremeni, tako da izrek v tem delu sedaj pravilno glasi:

„I. Sodnemu izvedencu A. A., Ulica , V., davčna št.: , se za pisno izdelavo izvedenskega mnenja odmeri nagrada in stroški v višini 253,00 EUR.

III. Od zneska priznane nagrade in stroškov se obračuna 8,85% prispevek za posebne primere zavarovanja v višini 22,40 EUR in 0,53% prispevek za poškodbe pri delu v višini 1,34 EUR.

IV. Plačilo skupnega zneska 276,73 EUR (vključno z 8,85% prispevkom za posebne primere zavarovanja in 0,53% prispevkom za poškodbe pri delu) se izvrši iz založenega predujma pravdnih strank, ½ predujma od vsake stranke.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za odločbo o glavni stvari.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu A. A. za pisno izdelavo izvedenskega mnenja odmerilo nagrado in stroške v skupnem znesku 607,20 EUR, obračunalo prispevke in odredilo plačilo.

2Zoper naveden sklep se pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženka) zaradi procesnih kršitev in napačne uporabe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa s stroškovno posledico v korist toženke.

3Pritožba je deloma utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi odločalo drugič, po tem, ko je bil sklep o odmeri nagrade sodnemu izvedencu A. A. z dne 7. 6. 2019 s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 938/2019 z dne 14. 11. 2019 razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo in v okviru uradnega preizkusa zadeve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje ni storilo s pritožbo uveljavljanih ter po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, je pa glede na dejanske ugotovitve v postopku delno zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

6Sodišče prve stopnje v izpodbijanemu sklepu navaja, da je v obravnavani zadevi potrebovalo strokovno znanje, s katerim samo ne razpolaga in je zato imenovalo izvedenca za elektroenergetiko A. A., ki je ob sodelovanju sodnega cenilca B. B., izdelal pisni izvid in mnenje. Ker sta imeli obe pravdni stranki na mnenje pripombe, sta bila sodni izvedenec in sodni cenilec pozvana, da izdelata dopolnitev izvedenskega mnenja, kar sta tudi storila in izdelala dopolnilno mnenje ter predložila stroškovnik.

7Sodišče prve stopnje se je v posledici razveljavitve prvotnega sklepa, s katerim je odmerilo nagrado za izdelano dopolnitev izvedenskega mnenja, v novem odločanju opredelilo do vprašanja, ali sta sodni izvedenec in cenilec upravičena do nagrade za dopolnilno mnenje ter pri tem upoštevalo določbo drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik), ki ga je potrebno uporabiti na podlagi 54. člena od 1. 1. 2019 veljavnega Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.

8Neutemeljena je pritožbena graja, ki sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in jo utemeljuje z navedbami o nasprotju med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa. Sicer drži, da je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa zapisalo, da se imenovanemu odmeri nagrada in povrnejo stroški za izdelavo izvedenskega mnenja, medtem ko iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila izvedencu in cenilcu naložena dopolnitev že izdelanega mnenja in nagrada odmerjena za dopolnilno izvedensko mnenje, vendar je takšno nasprotje po prepričanju sodišča druge stopnje le posledica nedoslednega pravnega izražanja. Kljub temu nedoslednemu zapisu je izpodbijani sklep mogoče objektivno preizkusiti, kar pomeni, da je varovana pravica strank do pritožbe ter se pritožba neutemeljeno sklicuje na „nasprotujoč zaključek sodišča v izreku in obrazložitvi“.

9Na podlagi drugega odstavka 51. člena Pravilnika pripada izvedencu nagrada za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja oziroma cenitve na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo.

10Sodišče prve stopnje je celovito presodilo pogoje za uporabo drugega odstavka 51. člena Pravilnika in pravilno zaključilo, da sta izvedenca v dopolnilnem mnenju odgovorila tudi na dodatna ter nova vprašanja, ki v osnovnem mnenju še niso bila zajeta. Iz tega razloga pritožba neutemeljeno vztraja pri stališču, da predstavlja dopolnitev izvedenskega mnenja le odziv izvedenca na pripombe pravdnih strank oziroma odgovore, ki so posledica neizpolnitve prvotnih nalog izvedenca. Pravilne in jasne odgovore v zvezi s tovrstnimi prizadevanji toženke je slednji v razlogih izpodbijanega sklepa dalo že sodišče prve stopnje, ki jih sodišče druge stopnje v izogib nepotrebnemu ponavljanju kot pravilne in zadostne povzema.

11V tej zvezi sodišče druge stopnje dodaja še, da ima sodni izvedenec, ki opravi s sklepom sodišča določeno nalogo, pravico do nagrade za svoje delo in povrnitve stroškov v zvezi z delom na podlagi 249. člena ZPP. Upravičenje izvedenca do plačila je odvisno od vprašanja, ali je opravil nalogo, ki jo je določilo sodišče, in ali je podano mnenje skladno s pravili znanosti in stroke. Izvedencu je mogoče odreči plačilo, v kolikor ne odgovori na v sklepu o postavitvi postavljenega vprašanja oziroma v primeru, da očitno neskrbno oziroma nestrokovno izdela mnenje. Navedeno velja tudi za dopolnitev izvedenskega mnenja.

12Sodišče druge stopnje zaključuje, da je imenovani izvedenec opravil nalogo v skladu s sklepom, v katerem mu je sodišče prve stopnje naložilo, da dopolni predhodno podani izvid in mnenje. Vprašanja, na katera naj ne bi bilo odgovorjeno, so izrazito strokovno-tehnične narave. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem oziroma z njegovo dopolnitvijo po ustaljeni sodni praksi ne predstavlja razloga za odklonitev plačila izvedencu za opravljeno delo¹.

13Sodišče druge stopnje po tem, ko je opravilo materialnopravni preizkus posameznih stroškovnih postavk, ki so bile priznane za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, ugotavlja, da je pritrditi pritožbi, da izvedenec ni upravičen do vseh, s strani sodišča prve stopnje priznanih stroškov. In sicer ni upravičen do stroškov za študij spisa, ki jih obravnava 2. točka prvega odstavka 48. člena Pravilnika ter do stroškov za povečanje nagrade iz drugega odstavka 47. člena Pravilnika, ampak je upravičen zgolj do stroškov za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po drugem odstavku 51. člena Pravilnika ter materialnih stroškov v skladu s tretjim odstavkom 45. člena Pravilnika.

14Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je izvedenec upravičen do stroškov za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po drugem odstavku 51. člena Pravilnika. Izvedenca sta se morala v dopolnitvi izvedenskega mnenja opredeliti tako do številnih strokovno-tehničnih pripomb toženke na izvedensko mnenje, kot tudi odgovoriti na dodatna, nova vprašanja, ki v osnovno mnenje še niso bila zajeta. Kot pojasnjuje sodišče prve stopnje, je dopolnitev izvedenskega mnenja terjala dodatne izračune, ki v osnovnem mnenju niso bili potrebni in je bila dopolnitev mnenja potrebna za dokončno razrešitev zadeve.

15Utemeljeno pa toženka graja, da izvedencu ne pripada ponovno nagrada za študij spisa. Sodišče prve stopnje te sicer ni priznalo v celoti, temveč le v obsegu po drugi točki prvega odstavka 48. člena Pravilnika, v višini 92,00 EUR, z obrazložitvijo, da se je moral izvedenec za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja dodatno opredeliti do pripomb pravdnih strank v dveh vlogah, ki ne presegata 200 strani. Sodišče druge stopnje v tej zvezi ugotavlja, da gre za vloge, s katerimi so stranke postopka dajale pripombe na izvedensko mnenje oziroma zahtevala odgovore na dodatna vprašanja. Izvedenca sta pri izdelavi dopolnitve mnenja sicer res morala prebrati navedene vloge, saj drugače dopolnitve ne bi mogla izdelati. Vendar je to opravilo že upoštevano v nagradi za izdelavo izjemno zahtevnega dopolnilnega mnenja, ki ga je sicer sodišče prve stopnje priznalo v višini 230,00 EUR. Zgolj prebiranje pripravljalnih vlog, s katerimi stranke zahtevajo dodatna pojasnila in odgovore namreč ne more predstavljati opravila, ki bi bilo še posebej ovrednoteno. Namen nagrade za študij spisa je namreč, da se izvedenec seznani s stanjem zadeve, v danem primeru pa za to ne gre. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse, in sicer da večkratno ukvarjanje izvedenca z določeno zadevo v okviru pisne izdelave izvedenskega mnenja, njegovega ustnega podajanja na naroku za glavno obravnavo ali izdelave njegove dopolnitve, ne daje podlage za večkratno odmerjanje nagrade iz naslova študija spisa.²

16Izvedenec prav tako ni upravičen do povečanja nagrade na podlagi drugega odstavka 47. člena Pravilnika³, saj študij dodatne strokovne literature v tujem jeziku pri dopolnitvi izvedenskega mnenja ni bil potreben, ampak sta izvedenca izhajala iz obsega že prvotno preštudirane zadeve ter se zgolj podrobneje opredelila do spornih, še vedno nejasnih odgovorov na prvotna vprašanja in dodatno odgovorila na nekatera vprašanja, na katera v prvotnem mnenju še ni bilo odgovorjeno. Dejstvo, da sta izvedenca uporabila specialistično znanje, je bilo upoštevano že v okviru nagrade za izjemno zahtevno dopolnilno mnenje.

17Posledično je izvedenec A. A. v konkretnem primeru upravičen do 230,00 EUR za izdelavo izjemno zahtevnega dopolnilnega izvedenskega mnenja po 4. točki drugega odstavka 51. člena Pravilnika ter 23,00 EUR materialnih stroškov (10% od odmerjene nagrade, v skladu s tretjim odstavkom 45. člena Pravilnika), kar je skupaj 253,00 EUR. K temu je potrebno priznati prispevek za posebne primere zavarovanja, ki ga je izplačevalec dolžan izplačati in ga odvesti na zakonsko predpisan račun, v višini 8,85% od odmerjene nagrade in stroškov, kar znaša 22,40 EUR. Obračunati je tudi prispevek za zdravstvo za poškodbe pri delu, v višini 0,53% v znesku 1,34 EUR, kar vse skupaj znaša 276,73 EUR.

18Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sklep v točkah I, III in prvem odstavku točke IV izreka spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem obsegu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

19Sodišče druge stopnje je odločitev o priglašenih pritožbenih stroških pridržalo sodišču prve stopnje. Sklep o odmeri in plačilu nagrade izvedencu oziroma cenilcu ni končni sklep. Tožnikovi pritožbeni stroški so del pravdnih stroškov, pravica do njihovega povračila pa je odvisna od končnega izida pravde (šesti odstavek 163. člena ZPP).

¹ Glej npr. VSL Sklep I Cp 896/2017 z dne 30. 5. 2017, VSL Sklep I Cpg 325/2019 z dne 9. 7. 2019, II Cp 98/2017 z dne 24. 3. 2017.
² Tako VSL sklep Cst 308/2014 z dne 17. 7. 2014.
³ Drugi odstavek 47. člena Pravilnika določa: Za izdelavo izvidov in mnenj oziroma cenitev, pri katerih je potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku ali posebno specialistično strokovno znanje, se sme nagrada ustrezno povečati, vendar največ za 100 odstotkov.