UPRS Sodba IV U 78/2019-7

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 204/2019 z dne 1. 2. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, št. I P 177/2018, v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo z dne 20. 9. 2018, od 2. 2. 2019 dalje (1. točka izreka) in v 2. točki izreka odločila, da se za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) določi B.B..

2Odločitev temelji na ugotovitvi, da je prosilec 1. 2. 2019 vložil prošnjo za dodelitev BPP, ki ji je priložil sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru, št. I P 177/2018. Tožena stranka je pojasnila, da prosilcu teče rok za vložitev pritožbe zoper sodbo, zato je njegovo prošnjo obravnavala na podlagi 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kot nujno BPP. Pojasnila je, da presoja izpolnjevanja subjektivnega pogoja za dodelitev BPP (13. člen ZBPP) zaradi pomanjkljive dokumentacije ni bila mogoča, izpolnjuje pa prosilec objektivni pogoj za dodelitev BPP. Povzela je vsebino sodbe zoper katero želi prosilec vložiti pritožbo in navedla, da se le ta z odločitvijo sodišča ne strinja in želi zoper njo vložiti pritožbo. Njegove navedbe o tem kakšne trditve in dokaze bo podal v pritožbi zoper sodbo iz listin priloženih spisov ne izhajajo, vendar mu za vložitev pritožbe teče 30 dnevni rok. Glede na navedeno je tožena stranka ugotovila, da je prosilcu razumno dodeliti BPP v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo, saj je pravica do pravnega sredstva zagotovljena v Ustavi RS. Zadeva tako za prosilca očitno ni nerazumna, saj ima možnost vložitve pravnega sredstva zoper odločitev sodišča, kar pomeni, da je podan objektivni pogoj za dodelitev BPP v skladu z 24. členom ZBPP.

3Tožnica v tožbi odločitvi oporeka in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in prosilčev zahtevek zavrne kot neutemeljen oziroma podredno zadevo vrne v ponovni postopek. Izpodbijana odločitev ni skladna z določbami ZBPP. Prošnja mora namreč skladno z določbo 32. člena ZBPP vsebovati podatke o zadevi, ki omogočajo preizkus izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP, v zvezi z 36. členom istega zakona. Nujna brezplačna pravna pomoč ne pomeni, da so prosilci do nje upravičeni avtomatično. Dokazovanje razumnosti in ekonomske upravičenosti postopka (verjetnosti za uspeh) je na strani prosilca. Tožnica soglaša, da zaradi tega roka za opravo določenega procesnega dejanja prosilca ni mogoče postavljati v nerazumen položaj z zahtevami po obširni vsebinski opredelitvi vsebine zadeve v zvezi s katero naproša za BPP, vendar mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati več podatkov, kot zgolj navedbo dejstva, za katero procesno dejanje prosilec zaproša za BPP. Organa za BPP dejstvo, da bo o utemeljenosti pritožbe odločeno v pritožbenem postopku, ne razbremeni ugotavljanja pogojev za dodelitev BPP, določenih v ZBPP. Glede na to, da tožena stranka izpolnjevanja teh pogojev ni presojala, je njena odločitev preuranjena oziroma dodelitev zaprošene BPP ni utemeljena.

4Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni poslala.

5Stranka z interesom v tem upravnem sporu, A.A., na tožbo ni odgovoril.

6Tožba ni utemeljena.

7Sodišče uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da je bila tožniku odobrena nujna BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru, št. I P 177/2018, prav tako med strankama upravnega spora ni sporno, da prosilec v prošnji za dodelitev BPP ni navedel razlogov za vložitev pritožbe zoper prej navedeno sodbo, za katere tožnica meni, da bi jih tožena stranka morala upoštevati v okviru presoje izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP.

836. členu ZBPP določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna BPP).

9Pogoj za dodelitev nujne BPP je torej ne samo ugotovitev, da bi za prosilca lahko zaradi odločanja o prošnji za dodelitev BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prišlo do prekluzije dejanja ali pravice, ampak tudi dolžnost organa za BPP, da odločitev o dodelitvi nujne BPP opre na presojo izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP.

10Glede na podatke spisa med strankama ni sporno, da je tožnik za BPP zaprosil zaradi vložitve pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru, št. I P 177/2018 in prav tako ni sporno, da razlogov za vložitev pritožbe ni utemeljeval, niti pojasnjeval. Tožena stranka je v 12. točki obrazložitve svoje odločitve izrecno pojasnila, da se prosilec z odločitvijo Okrajnega sodišča v Mariboru ne strinja, njegove navedbe o tem, kakšne trditve in dokaze bo podal v pritožbi zoper sodbo pa iz listin spisa ne izhajajo, vendar mu za vložitev pritožbe teč 30 dnevni rok. Z navedenim pojasnilom po presoji sodišča tožena stranka ni izpolnila v določbi prvega odstavka 36. člena ZBPP zahtevanega pogoja za dodelitev nujne BPP, to je presoje, ali prosilec izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP.

11Sodišče je zaradi navedenega tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v smislu tretjega in četrtega odstavka istega člena v ponovni postopek, v katerem bo moral organ za BPP sledeč mnenju sodišča, ki se tiče uporabe prava o zadevi ponovno odločiti.