UPRS Sodba I U 1294/2019-12

Tožba se zavrne.

1Finančna uprava Republike Slovenije je v postopku nadzora zaposlovanja na črno z izpodbijano odločbo posamezniku A.A., ..., ..., Velika Kladuša, BIH, EMŠO ..., ki je dne 18. 6. 2018 v ..., ... opravljal pomožna dela pri tožeči stranki kot delodajalcu, ki ga je kot državljana tretje države nezakonito zaposlila, prepovedala opravljanje dela pri tem delodajalcu. Odločitev temelji na določbah 5. in 19. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC-1), v dejanskem pogledu pa na ugotovitvi, da je pri tožeči stranki v času nadzora brez pravne podlage in brez dovoljenja za prebivanje v Sloveniji delalo šest oseb, med njimi tudi A.A., ki se je v času nadzora nahajal v delovnih prostorih tožeče stranke in izjavil, da delo opravlja zanjo. Ugotovljeno je bilo, da izhaja iz tretje države (BiH) in nima zakonito urejenega prebivališča v Republiki Sloveniji. Ker obdobja opravljanja dela ni bilo mogoče določiti zaradi nasprotujočih si izjav delodajalca in delavca o obdobju opravljanja del, se v skladu s petim odstavkom 5. člena ZPDZC-1 šteje, da je posameznik zaposlen na črno 3 mesece.

2Ministrstvo za finance je pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnilo kot neutemeljeno. V svojih razlogih pritrdi odločitvi prve stopnje. Ugovor tožnika, da A.A. zanj ni delal, zavrne kot neutemeljen. Iz zapisnika namreč izhaja, da je delavec opravljal pomožna dela v proizvodnji, sortiral izdelke in čistil odlitke. V času nadzora se je nahajal za delovnim strojem. Povedal je, da dela za tožnika dnevno 8 ur, začel pa je 18. 6. 2018, pri delu je uporabljal kladivo. V postopku je tudi povedal, da bo naslednji dan prenehal delati, ker je delo zanj prezahtevno. Delavec je delal brez dovoljenja za delo in prebivanje. (Pri)tožnik kot delodajalec mu je torej omogočil delo na črno, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 4. člena in petim odstavkom 5. člena ZPDZC-1. Utemeljen pa je po presoji pritožbenega organa ugovor zoper ugotovitev, da obdobja dela ni mogoče ugotoviti. Iz dokumentacije in izjave priče B.B., ki se je istega dne nahajala v proizvodni hali in ima v BIH isto bivališče kot A.A., namreč izhaja, da je imenovana, enako kot A.A., prišla v Slovenijo dne 17. 6. 2018.

3Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja, ker temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Vztraja namreč, da je A.A. dne 18. 6. 2018 prišel in bil v prostorih tožnika z namenom, da odpelje delavki C.C. in D.D., vendar ni delal. V prostorih tožnika se je zadrževal dne 18. 6. 2018, vendar po trditvi tožnika le od 22. do 23. ure. Po trditvi tožene stranke pa naj bi za tožnika delal od 22. ure dalje, v svojih oblačilih in ne da bi pred tem s komerkoli kontaktiral o možnostih zaposlitve. Zainteresirani delavec se mora zglasiti v kadrovski službi v dopoldanskem času z ustrezno dokumentacijo in ne, kot naj bi bilo v tem primeru, da bi prišel ob 22. uri in kar pričel delati. Ker navedena dejstva v izpodbijani odločbi niso pravilno ugotovljena, tožnik (smiselno) predlaga njeno odpravo in ustavitev postopka.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke ter vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

5Tožba ni utemeljena.

6Izpodbijana odločitev je po presoji sodišča pravilna skladna z zakonom. Pravilni in skladni z zakonom so tudi razlogi za odločitev, ki jih vsebujeta izpodbijana odločba in odločba o pritožbi. Sodišče jim zato sledi in jih po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ponovno ne navaja.

7Tožbene navedbe so po vsebini enake tistim, s katerimi je tožnik ugovarjal dejanskim ugotovitvam organa že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe in v pritožbenem postopku. Delavec pripomb na zapisnik ni podal. Iz njegove izjave pa sledi, da za tožnika opravlja pomožna dela v proizvodnji, sortira izdelke in čisti odlitke. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je bil delavec v času nadzora najden za delovnim strojem in ne zunaj objekta. Organ zato tudi po presoji sodišča utemeljeno sledi izjavi delavca in ne (drugačnim) navedbam tožnika, ki so glede na ugotovljeno stanje v času nadzora neprepričljive in tudi v celoti neizkazane.

8Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

9Sodišče je v zadevi odločilo na seji na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker, ob sicer spornem dejanskem stanju, izvajanje dokazov v upravnem sporu ni predlagano.