UPRS sodba U 462/2006

Tožba se zavrne.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota A., št. ... z dne 31. 3. 2006, s katero je upravni organ prve stopnje v izreku pod točko 1 odločil, da mora inšpekcijski zavezanec-tožeča stranka, takoj po prejemu odločbe ustaviti dozidavo in nadzidavo počitniškega doma B. v kraju C. na parc. št. 3102, 3103/3, 3104/1, 3104/2, 3104/4 in 3104/5 vse k.o. D.. Pod točko 2 izreka določil, da mora tožeča stranka v treh mesecih po prejemu te odločbe odstraniti dozidavo in nadzidavo počitniškega doma B. na zgoraj navedenih parcelah, ki obsega nadzidavo starega objekta počitniškega doma B. etažnosti P+1 z mansardo, dozidavo starega objekta ob južni fasadi s prizidkom trapezne oblike etažnosti P+3 in ki je na južni steni omejena s podpornim armirano betonskim zidom dolžine cca 60 m in višine 3 m, dozidavo prizidka ob vzhodni fasadi s podpornim zidom stopničaste armirano betonske izvedbe z nadstreški in dostopnim stopniščem skupne dolžine 26 m etažnosti P+3, dozidavo starega objekta k zahodni fasadi z garažnim objektom z bazenom ter prostori za servisne dejavnosti v izgradnji, ter vzpostaviti prejšnje stanje. Pod točko 3 pa je v skladu s 3. odstavkom 148. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 47/04 in 111/05-odl.US, v nadljnjem besedilu ZGO-1) tožeči stranki izrekla opozorilo, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 2. točke začel postopek izvršbe, ki se bo opravil po drugih osebah. Pod točko 4 izpodbijane odločbe so bile izrečene prepovedi iz 158. člena ZGO-1.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je inšpektor, kot je razvidno iz zapisnikov z dne 10. 3. 2006 in 14. 3. 2006 ugotovil, da si tožeča stranka ni pridobila predpisanega gradbenega dovoljenja za gradnjo, čemur tožeča stranka ne oporeka. Upravni organ prve stopnje je zato pravilno uporabil določbe 152. člena ZGO-1 in izrekel inšpekcijskemu zavezancu ustrezen inšpekcijski ukrep. Kot neutemeljene je zavrnila pritožbene navedbe tožeče stranke, da gre v konkretnem primeru za zavarovanje že obstoječih objektov, saj tožeča stranka za svoje trditve ni predložila ustreznih dokazov. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa je tožeči stranki pojasnila, da se določba 3. odstavka 1. člena ZGO-1 na katero se sklicuje tožeča stranka, nanaša na objekte, ki se gradijo v zvezi z izrednimi razmerami, za kar pa ne gre v konkretnem primeru.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bila prisiljena izvesti sporna dela zato, da bi preprečila škodo na že obstoječih objektih. Nevarnost zdrsa izhaja iz strokovnega mnenja o geološko geomehanskih razmerah, ki kaže na to, da je bila nevarnost zdrsa ves čas prisotna. Dejansko stanje je v tem delu nepopolno ugotovljeno. Tožeča stranka je gradnjo postavila brez ustreznih dovoljenj, vendar gre za posebno obliko konstrukcijskih rešitev izvedbe gradbenih del, s katerimi je tožeča stranka zaščitila brežino, oziroma preprečila nadaljnje drsenje ter jo je šteti kot poseg izveden v skladu z določbo 3. odstavka 1. člena Zakona o graditvi objektov. Zaradi izrednih razmer si tožeča stranka ni bila dolžna pridobiti ustreznega dovoljenja, vsekakor pa bo pričela postopek za pridobivanje le teh skladno z določbami Zakona o graditvi objektov, kajti izredne razmere oziroma nevarnost zdrsa je z gradbenim posegom odpravila. S postopkom za pridobivanje gradbenega dovoljenja je že pričela. Upravni organ prve stopnje bi glede na navedeno moral tožeči stranki odrediti pridobitev ustreznega dovoljenja za objekte, ki pomenijo nujno sanacijo brežine, nikakor pa ne odrediti odstranitve objekta. Zaradi izvršitve izpodbijane odločbe bo lahko prišlo do zdrsa brežine, s tem pa tudi do velike premoženjske škode na objektu, ki je bil legalno zgrajen in v katerem tožeča stranka opravlja svojo dejavnost.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Državni pravobranilec Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa prijavil udeležbo, odgovora na tožbo pa ni podal.

Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je dne 1. 1. 2007 začel veljati nov Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07-odl. US, v nadaljnjem besedilu ZUS-1), ki v 104. členu določa, da se za postopke, ki so v teku ob uveljavitvi tega zakona, uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 in 45/06-odl.US, v nadaljnjem besedilu ZUS), razen izjem, ki so določene v členih 105. do 107. ZUS-1.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in v izogib ponavljanju ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev ( 2. odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z ugovori v tožbi pa še dodaja:

V zadevi ni sporno, da je objekt, ki je predmet inšpekcijskega nadzora zgrajen brez predhodno pridobljenega gradbenega dovoljenja. Tožeča stranka zatrjuje, da je bila dela prisiljena izvesti zato, ker je obstajala permanentna nevarnost zdrsa brežine, s čemer naj bi bil ogrožen v bližini stoječ legalno zgrajen bivalni objekt.

Za odločitev v tej zadevi je bistveno vprašanje, ali sporna gradnja, ki jo je tožeča stranka postavila brez predhodno pridobljenega gradbenega dovoljenja po zakonu predstavlja objekt iz 3. odstavka 1. člena Zakona o graditvi objektov ( Uradni list RS, št. 102/04-urad.preč. besed. in 14/05, v nadaljnjem besedilu ZGO-1). ZGO-1 določa izjemo, da določbe tega zakona ne veljajo za gradnjo objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se prepreči oziroma zmanjšajo njihove posledice, za objekte za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah in za gradnjo vojaških inženirskih objektov, zaklonišč in drugih zaščitnih objektov med izrednim ali vojnim stanjem ( čl. 1/3 ZGO-1). Eden izmed potrebnih pogojev za gradnjo po 3. odstavku 1. člena ZGO-1 je torej neposredno grozeča naravna oziroma druga nesreča in potreba, da se preprečijo oziroma zmanjšajo posledice grozeče naravne nesreče. Iz upravnih spisov izhaja, da je inšpektor pred izdajo inšpekcijskega ukrepa ugotovil, da potekajo lapornate plasti za podpornim zidom, novozgrajenim prizidkom in garažnim objektom v gradnji, horizontalno, in da zato ni nevarnosti za povzročitev zdrsov po odstranitvi stopničaste gradnje podpornih zidov prizidka, garažnega objekta ter odstranitve nelegalne gradnje. Inšpektor je torej ob inšpekcijskem ogledu ugotovil, da ne obstajajo okoliščine, ki bi izkazovale neposredno grozečo naravno nesrečo, kar bi sicer morebitni zdrs zemljine lahko tudi bil. Tožeča stranka sicer ves čas postopka zatrjuje, da je bila sporna gradnja potrebna zaradi grozeče nevarnosti, vendar tega, kot izhaja iz upravnega spisa, tekom upravnega postopka ni z ničemer izkazala. Tožeča stranka je sicer v pritožbi zoper odločbo upravnega organa prve stopnje napovedala, da bo priložila mnenje izvedenca geološke stroke, iz katerega bo izhajalo, da obstaja neposredno grozeča nevarnost naravne nesreče, to je zdrsa, vendar ga v upravnem postopku, niti ob pritožbi in v času odločanja o njej, ni predložila. Iz upravnega spisa pa tudi izhaja, da je tožeča stranka v letu 2002 že priglasila sanacijo iste brežine in obnovo fasade na severni strani počitniškega doma, ki pa ji je bila z odločbo Upravne enotes E. št. ... z dne 12. 3. 2004 zavrnjena, saj si tožeča stranka glede na to, da se gradnja objekta nahaja na območju, ki je zavarovano kot kulturna dediščina, ni pridobila kulturno varstvenega soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine E.. Tudi po mnenju sodišča tožeča stranka v upravnem postopku ni izkazala obstoja nevarnosti in neposredno grozeče naravne nesreče, kar je pogoj za gradnjo brez potrebnih dovoljenj na podlagi 3. odstavka 1. člena ZGO-1. Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na strokovnost inšpektorja, ni utemeljen. Tožeča stranka namreč le pavšalno oporeka strokovnosti inšpektorja in ne navaja konkretnih razlogov in dokazov, iz katerih bi taka nestrokovnost izhajala. Tožeča stranka je sicer k tožbi priložila strokovno mnenje o geološko-geomehanskih razmerah na področju lokacije Počitniški dom F., … ulica št. ..., družbe I. d.o.o., izdano na podlagi ogleda iz leta 2003, ki pa predstavlja tožbeno novoto, ki je sodišče ne more upoštevati ( čl. 14/3 ZUS), ne glede na to, da je tožeča stranka sicer že v upravnem postopku zatrjevala obstoj nevarnosti zdrsa, vendar o obstoju nevarnosti zdrsa ni predložila nobenih dokazov. V tožbi pa tožeča stranka tudi ni navedla razlogov, zakaj teh dokazov ne bi mogla predložiti že tekom upravnega postopka.

Iz vseh navedenih razlogov je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena in jo je zato sodišče zavrnilo v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1, ki ga je sodišče uporabilo skladno z 2. odstavkom 105. člena ZUS-1.