VSK Sklep I Cp 467/2019

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da se razveljavi učinek sporazuma o ugotovitvi skupnega premoženja, deležev zakoncev na skupnem premoženju ter razdružitvi skupnega premoženja (v nadaljevanju: Sporazum), sklenjenega med M.B. in toženko Z.B. dne 29. 8. 2012, v obliki notarskega zapisa SV 1/1, ki prikriva darilno pogodbo glede parcel št. 1/0 in 1/11 obe k.o. K., v razmerju med stečajnim dolžnikom M. B. in toženko Z.B.; ter zahtevek da se ugotovi neveljavnost vknjižbe lastninske pravice toženke Z.B. pri teh nepremičninah v zemljiški knjigi in vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje (vknjižba lastninske pravice na ime M.B.). Prav tako je zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek, da Sporazum nima pravnega učinka v razmerju do stečajne mase stečajnega dolžnika M.B. glede terjatve tožnice v višini 71.823,09 EUR in da je toženka dolžna dovoliti stečajnemu upravitelju, da to terjatev izterja z izvršbo na parcelah št. 1/10 in 1/11 k.o. K.. Tožnici je še naložilo, da mora toženki povrniti 2.452,00 EUR pravdnih stroškov.

2Zoper to odločitev se pritožuje tožnica po pooblaščencu. Navaja, da je nepravilno nosilno stališče izpodbijane sodbe, da bi morala - ker je zatrjevala, da gre pri Sporazumu za navidezen pravni posel, ki dejansko prikriva darilno pogodbo - uveljavljati najprej obstoj tega prikritega pravnega posla (darilne pogodbe), zatem pa izpodbijati učinke tega posla. Pravni učinki, ki imajo določene posledice za upnike, so namreč nastali s Sporazumom, na podlagi katerega je bila v zemljiški knjigi prenesena lastninska pravica na toženko. S tem, ko je tožnica uveljavljala, da se razveljavijo pravni učinki Sporazuma, je dejansko zahtevala razveljavitev darilne pogodbe. Zaradi tega posebnega ugotovitvenega zahtevka ni treba postaviti. O obstoju darilne pogodbe in njeni razveljavitvi bi sodišče prve stopnje lahko odločalo tudi kot o predhodnem vprašanju (glede na postavljen izbrisni zahtevek pod 2. točko tožbenega zahtevka). Zahtevka na ugotovitev veljavnosti prikrite darilne pogodbe niti ni mogoče postaviti, saj bi morali biti na pasivni strani zajeti obe pogodbeni stranki (M.B. pa bi moral s tem soglašati). Graja tudi postopanje prvostopenjskega sodišča, ker je ni pozvalo k ustrezni spremembi tožbe. Priglasila je svoje pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4Tožnica je v tej pravdi (primarno) navajala, da je M.B. s Sporazumom neodplačno prenesel na toženko lastninsko pravico na spornih nepremičninah (na svojem posebnem premoženju), z namenom, da bi upnikom onemogočil poplačilo iz tega premoženja.¹ V tej smeri je tudi uveljavljala pravno varstvo. Zahtevala je, da se razveljavijo učinki Sporazuma glede teh nepremičnin v razmerju med M.B. in toženko ter vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje (ugotovi neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na toženko in ponovno vpiše lastninska pravica na M.B.).

5Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Zapisalo je, da tožnica ne more zahtevati razveljavitve pravnih učinkov Sporazuma, za katerega trdi, da je zgolj navidezen (ker dejansko prikriva darilno pogodbo), temveč bi morala uveljavljati veljavnost te prikrite darilne pogodbe in potem izrecno izpodbijati njene pravne učinke. Takih zahtevkov pa ni uveljavljala in jih zaradi poteka rokov niti ne more več uveljavljati. To stališče po mnenju pritožbenega sodišča ni pravilno. Tarča izpodbijanja je lahko vsako dolžnikovo pravno dejanje, zaradi katerega se je poslabšala njegova plačevitost in je zaradi tega nastopila nesposobnost izpolnitve obveznosti. Kot pravno dejanje se šteje vsako ravnanje dolžnika, iz katerega izvirajo določene pravne posledice in zaradi katerega se je zmanjšalo njegovo premoženje.²

6Kot je bilo že nakazano, tožnica zatrjuje, da je na podlagi Sporazuma prišlo do neodplačnega (neekvivalentnega) prenosa lastninske pravice na spornih nepremičninah. Izpodbija ravno pravne posledice (učinke) tega dejanja. Tožba je torej pravilno usmerjena na (del) Sporazuma, ki naj bi bil po svoji resnični vsebini darilne narave (prim. II Ips 506/2005 in smiselno tudi II Ips 318/2015). Ni treba, da bi tožnica uveljavljala še ugotovitveni zahtevek glede obstoja darila, saj se izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj uveljavlja z oblikovalnim (in v določenih primerih dajatvenim) tožbenim zahtevkom.³

7Ker je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek (tako primarni kot podrejeni) zavrnilo že zaradi neustrezno oblikovanega pravnega varstva, vseh ostalih zakonskih pogojev za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj pa ni presojalo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ocenilo je, da ni pogojev za odpravo teh pomanjkljivosti v pritožbenem postopku, saj bi moralo pritožbeno sodišče zadevo prvič (kot prvo) vsebinsko obravnavati in pri tem ugotavljati celoten sklop pravno pomembnih dejstev, ki jih prvostopenjsko sodišče ni štelo za relevantna. Z vrnitvijo te zadeve na prvo stopnjo bo torej strankam zagotovljena in varovana ustavna pravica do poštenega sojenja (ki mora biti zagotovljena na vseh sodnih stopnjah) in ustavna pravica do pravnega sredstva.

8Prvostopenjsko sodišče naj v novem postopku ugotovi, ali so podani zakonski pogoji za izpodbijanje dolžnikovega pravdnega dejanja ter svoje zaključke ustrezno obrazloži.

9Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (tretji odstavek 343. člena ZPP), jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Podrejeno, torej v primeru, če bi sodišče štelo, da predmetni nepremičnini predstavljata skupno premoženje, pa je tožnica zatrjevala, da izpodbijani Sporazum še vedno vsebuje elemente darilne pogodbe, saj z njim M.B. ni prejel ničesar, vse je pripadlo toženki, ni šlo za delitev skupnega premoženja, določba o prevzemu kreditnih obveznosti s strani toženke pa je bila zgolj navidezna.
² M. Juhart v Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 255 in 256.
³ Prim. Sklep II Ips 141/2010.