UPRS Sklep II U 356/2019-13

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožeča stranka je vložila tožbo zoper v uvodu naveden odgovor na pritožbo, za katerega pravi, da je po vsebini zavrnilna odločba o pritožbi tožeče stranke zoper javni razpis za sofinanciranje programov in dodelitev oziroma sofinanciranje uporabe prostora programom letnega programa športa v Mestni občini Maribor za leto 2019, zaradi ugotovljenih nezakonitosti navedenega javnega razpisa. Iz odgovora na pritožbo izhaja, da je tožena stranka dne 23. 4. 2019 prejela pritožbo tožeče stranke na prej navedeni javni razpis, v katerem ji je tožeča stranka očitala dve kršitvi razpisa. Prvi očitek je bil, da so pogoji za prijavo na razpis zvezam društev, razen Športni zvezi X., onemogočeni oziroma so zaradi posebnih pogojev ostale zveze diskriminirane ter jim razpis ne daje možnosti prijave, drugi pa, da je v času razpisa tožena stranka prirejala oziroma spreminjala razpisno dokumentacijo, ne da bi o tem na predpisan način obvestila vse deležnike. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo sklicuje na 6. člen Zakona o športu (v nadaljevanju ZŠpo-1) ter tretji odstavek 16. člena tega zakona, v skladu s katerim osnovne pogoje za športne programe in njihove izvajalce določa zakon, podrobneje pa lahko merila in pogoje določi tudi občinski svet. V obravnavani zadevi v odloku določila ožjih pogojev za izbiro in sofinanciranje letnega programa športov na lokalni ravni niso bila določena, zato je te pogoje v skladu z 21. členom ZŠpo-1 tožena stranka določila v javnem razpisu.

2Glede drugo navedene kršitve tožena stranka v dopisu pojasnjuje, da so se na podlagi pozivov društev izvedle tehnične nadgradnje obrazcev zaradi prilagoditve vpisovanja podatkov v programske obrazce aplikacije, s čimer pa se ni spreminjalo besedila ali pogojev javnega razpisa. Zaradi tega posebne objave v Uradnem listu ali na spletni strani niso bile potrebne. Iz teh razlogov pritožbo tožeče stranke zavračajo in navajajo, da je takšna pritožba v tej fazi postopka tudi nedopustna in nima nobene zakonske podlage.

3Tožeča stranka s tožbo izpodbija prej navedeni dopis, katerega opredeljuje kot individualni upravni akt in meni, da je bilo s tem odločeno o njeni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi. Navaja, da so bili z javnim razpisom diskriminatorno določeni pogoji, zato je tožeča stranka s pritožbo ščitila svojo pravico do sodelovanja in kandidiranja na javnem razpisu in svoj pravni interes utemeljuje tudi s prvim odstavkom 4. člena in drugim odstavkom 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da navedeni akt ne vsebuje vseh bistvenih sestavin upravne odločbe in ne pravnega pouka. Meni, da je s tem podana pristojnost sodišča za odločanje v tej zadevi, ker je bilo s tem dopisom odločeno o pravicah tožeče stranke. V nadaljevanju tožeča stranka opisuje potek javnega razpisa, kot sporni pogoj pa navaja posebni pogoj, ki ga mora izpolnjevati vlagatelj - športna zveza - za kandidiranje na javnem razpisu, to je, da je član krovne organizacije na področju športa v Sloveniji. Takšni posebni pogoji pa niso predvideni niti v ZŠpo-1 niti v odloku tožene stranke. Tožeča stranka predlaga, da sodišče razsodi tako, da odgovor na pritožbo tožene stranke, št. 41001-212/2019-272 z dne 24. 5. 2019 odpravi in zadevo vrne toženi stranki v nov postopek oziroma podredno, da navedeni odgovor na pritožbo odpravi in razveljavi določilo razpisne dokumentacije v točki 1 - delovanje športnih organizacij, a) delovanje zvez športnih društev, obrazec 6.1.1. občinske športne zveze so reprezentativni predstavniki in zastopniki interesov civilne družbe na lokalni ravni, v delu, ki se nanaša na določitev posebnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji za kandidiranje na javnem razpisu in sicer, da: je organizirana na lokalni ravni; je vanjo vključenih najmanj polovica športnih društev s plačano članarino, ki izvajajo letni program športa na lokalni ravni in je članica krovne organizacije na področju športa v Sloveniji. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da dopis - odgovor na pritožbo št. 41001-212/2019-272 z dne 24. 5. 2019 ni individualni upravni akt, izdan v upravnem postopku. Tudi pritožba vložena na javni razpis za sofinanciranje programov in dodelitev oziroma sofinanciranje uporabe prostora programom letnega programa športa v Mestni občini Maribor za leto 2019 z dne 18. 4. 2019 ni pritožba vložena po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) niti po pravilih ZŠpo-1, ki sicer določa smiselno uporabo pravil splošnega upravnega postopka. V ZŠpo-1 ni predvidenega pravnega sredstva zoper sam javni razpis, po pravilih ZUP pa je pravica do pritožbe omogočena le zoper pritožbo, s katero je bilo v upravnem postopku odločeno o strankini pravici, dolžnosti ali pravnem interesu. Glede na to tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrže, ker predmet izpodbijanja ni upravni akt, oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

5Podredno in zgolj iz previdnosti tožena stranka odgovarja tudi na tožničine vsebinske očitke iz tožbe in predlaga, da sodišče tožbo, kolikor je ne bi zavrglo, kot neutemeljeno zavrne. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

6Tožba je nedovoljena.

7Tožena stranka je v Uradnem listu dne 22. 3. 2019 št. 17/2019 objavila javni razpis za sofinanciranje programov in dodelitev oziroma sofinanciranje uporabe prostora programom letnega progama športa v Mestni občini Maribor za leto 2019. Dne 23. 4. 2019 je tožeča stranka vložila pritožbo na javni razpis, v kateri nasprotuje z javnim razpisom določenim posebnim pogojem, navaja pa tudi, da je tožena stranka do izteka roka za prijavo na javni razpis za sofinanciranje programov večkrat spreminjala razpisno dokumentacijo oziroma prijavne obrazce.

8Tožena stranka je na pritožbo tožeče stranke odgovorila z dopisom št. 41001-212/2019-272 z dne 24. 5. 2019, katerega tožeča stranka izpodbija v tem upravnem sporu.

9V upravnem sporu odloča sodišča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov določa sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javno pravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (prvi in drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

10Po presoji sodišča zgoraj navedeni dopis tožene stranke, s katerim je ta odgovorila na tožnikovo vlogo, vloženo v zvezi z njenim nestrinjanjem z nekaterimi določbami in potekom javnega razpisa, ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Upravni akt je namreč samo tisti akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe. Z navedenim dopisom o slednjem ni bilo odločeno, ampak gre pri teh dopisih med strankama tako po formi kot vsebini za korespondenco, ki se sicer nanaša na predmetni javni razpis, vendar pa ne pomeni vsebinskega (niti formalnega) odločanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih tožeče stranke. Z v tem upravnem sporu izpodbijanim dopisom tožene stranke, je ta tožeči stranki pojasnila svoja stališča glede predmetnega javnega razpisa, s tem pa ni bilo poseženo v pravni položaj tožeče stranke.

11ZŠpo-1 sicer v 18. členu določa, da se za vprašanja postopka izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, ki niso urejena s tem zakonom, smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Ta določa, da je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi pravne ali fizične osebe na področju upravnega prava. Zoper te akte je mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu po določbah ZUS-1, kar glede na citirano določbo 2. člena ZUS-1 pomeni, da je mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu le zoper tiste dokončne upravne akte, s katerimi je odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih. Zoper druge akte je tožba dopustna samo, če tako določa zakon.

12Postopek izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa je predpisan z ZŠpo-1 (členi 21 do 31), pri tem pa ZŠpo-1 ne predpisuje posebnih pravnih sredstev v smislu podajanja pripomb oziroma nestrinjanj z določbami javnega razpisa, niti za takšen primer ne določa možnosti vložitve tožbe v upravnem sporu. Zakon določa, da se javni razpis začne s sklepom (19. člen zakona), postopek pa vodi komisija, ki jo imenuje izvajalec razpisa (20. člen ZŠpo-1). Slednji na predlog komisije z odločbo odloči o izbiri in obsegu ali o zavrnitvi sofinanciranja (28. člen ZŠpo-1). Vlagatelj, katerega vloga je bila zavrnjena, lahko zoper takšno odločitev vloži ugovor (30. člen ZŠpo-1). Zoper odločitev o ugovoru, ki je s tem dokončna, je mogoče sprožiti upravni spor.

13Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za tak položaj, zato tožba v upravnem sporu ni dopustna. Na navedeno ne vplivajo tožbene navedbe, da je bilo poseženo v pravice tožeče stranke do udeležbe v postopku, zaradi česar, da ima pravni interes za vložitev tožbe na podlagi 4. člena ZUS-1 (pri čemer tožbe ni oblikovala kot tožbe na podlagi 4. člena ZUS-1, ampak jo vlaga kot tožbo zoper upravni akt po 2. členu ZUS-1) in drugega odstavka 17. člena tega zakona. Navedeno se namreč nanaša na situacijo, ko je bila stranki pravica do udeležbe v postopku s sklepom zavrnjena, kar je po določbi drugega odstavka 17. člena ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu. V obravnavanem primeru pa ne gre za pravico do udeležbe v postopku kot zmotno navaja tožeča stranka v tožbi, ampak za nestrinjanje tožeče stranke z razpisnimi pogoji, tega pa po zgoraj obrazloženem ni mogoče samostojno izpodbijati.

14Ker izpodbijani akt ni akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z drugim in tretjim odstavkom tega člena tožbo zavrglo (I. točka izreka).

15Glede stroškov, ki sta jih priglasili tožeča in tožena stranka, je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.