VSL Sklep Cst 200/2020

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upravitelju izdalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upravitelja z dne 26. 2. 2020 (p. d. 1424), ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2Zoper sklep se pritožuje upnica A. A., sodna tolmačka za srbski, hrvaški in bosanski jezik. V svoji laični vlogi predlaga, da izda sodišče soglasje k plačilu celotnih njenih stroškov, ki jih je imela s prevodom in katerih plačilo zahteva z računom št. 40-2020 z dne 17. 2. 2020.

3Na pritožbo je odgovoril upravitelj. V njej smiselno nasprotuje pritožbi kot neutemeljeni in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni dovoljena.

5Z izpodbijanim sklepom je dalo sodišče prve stopnje soglasje k plačilu stroškov, ki se izplačujejo kot stroški stečajnega postopka, v višini kot so navedeni v predlogu upravitelja z dne 26. 2. 2020 (p. d. 1424), to je v višini 287,00 EUR in 59,89 EUR. Stroški v višini 287,00 EUR se nanašajo na opravljene prevode sodne tolmačke za srbski, hrvaški in bosanski jezik A. A. Iz predloga upravitelja izhaja, da je A. A. izstavila račun št. 40-2020 z dne 17. 2. 2020 v višini 617,87 EUR, vendar je upravitelj sodišču predlagal izdajo soglasja le za stroške v višini 287,00 EUR, saj je ocenil, da ji v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pripadajo le stroški v taki višini.

6Plačilo stroškov stečajnega postopka je v ZFPPIPP urejeno v pododdelku 5.9.2. Iz členov, navedenih v omenjenem pododdelku, resnično izrecno ne izhaja omejitev legitimacije za pritožbo upnice, o čigar stroških stečajnega postopka je sodišče izdalo soglasje, zato se zdi, kot da je podana procesna legitimacija za vložitev pritožbe tudi pritožnice kot upnice v stečajnem postopku. V skladu z določbo 126. člena ZFPPIPP ima vsaka stranka postopka pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da lahko pritožbo vložijo samo nekatere stranke. Pododdelek 5.9.2. upnici tako izrecno ne omejuje pravice do pritožbe, pa vendar pravice do pritožbe nima. Potrebno je namreč izhajati iz namena odločanja o plačilu stroškov stečajnega postopka in iz legitimacije za vložitev predloga za izdajo soglasja sodišča k plačilom stroškov stečajnega postopka. Iz določbe 357. člena ZFPPIPP izhaja, da je upravičen predlagatelj za izdajo soglasja sodišča za plačilo stroškov stečajnega postopka upravitelj. Po tej isti določbi sme upravitelj opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev. Tudi o predračunu stroškov stečajnega postopka sodišče odloča na upraviteljev predlog (prim. 356. člen ZFPPIPP). To izhaja tudi iz splošne določbe 353. člena ZFPPIPP. Ker torej upnica ni aktivno legitimirana za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka¹, tudi ne more biti aktivno legitimirana za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče izda soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka.

7Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo upnice kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8Pritožbeno sodišče pri tem dodaja, da s tem upnici ni odvzeto pravno varstvo. Razliko do celotnega zneska svojih stroškov, za katero meni, da je do nje upravičena, lahko uveljavlja v ustreznem pravdnem postopku, s tem pa pridobi sodno odločbo, ki je izvršilni naslov po 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.

¹ Prim. sklepe VSL Cst 30/2014, Cst 71/2014 in Cst 456/2014.