VSL Sklep Cst 199/2020

I. Pritožba se zavrže.

II. Upnica sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I.) ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (II.) sklenilo, da S. G., ki je bila imenovana za upraviteljico v postopku prisilne poravnave, nadaljuje z delom kot upraviteljica v stečajnem postopku, (III.) ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upraviteljice v postopku preko pravnoorganizacijske oblike: G. - odvetnica in (IV.) sklenilo, da bo stečajni postopek vodilo pod opravilno številko St ...

2Zoper ta sklep se je pritožil družbenik stečajnega dolžnika iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugovor upnice DUTB d.d., Ljubljana v celoti zavrne in nadaljuje s postopkom prisilne poravnave, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Upnica DUTB d.d., Ljubljana je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo višje sodišče zavrže oziroma jo zavrne in potrdi izpodbijani sklep, priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni dovoljena.

5Upnica v odgovoru na pritožbo navaja, da je bil pritožnik že dne 12.12.2018 izbrisan iz poslovnega registra Republike Avstrije, zaradi česar je prenehal obstajati kot pravna oseba. V zvezi s tem je predložila izpisek iz avstrijskega poslovnega registra in predlagala, da sodišče pozove pritožnika na predložitev dokazil o njegovem obstoju.

6Višje sodišče je pritožnika dne 11.6.2020 (ponovno) seznanilo z opisanim izpiskom iz poslovnega registra in ga pozvalo, da se v roku 3 dni o njem izjavi.

7Pritožnik je v vlogi z dne 12.6.2020 predlagal, da mu sodišče dodeljeni rok podaljša, saj je ocenil, da je prekratek. Navedel je, da je odgovor na pritožbo zelo obsežen, iz njega pa med drugim izhaja, da naj bi pritožnik prenehal obstajati, kar pooblaščencu pritožnika ni poznano, glede tega se še ne more izjasniti, saj mora to preveriti, kar pa bo terjalo določen čas. Direktor pritožnika H. T. je namreč iz tujine (Hrvaška) in bo tudi on moral preveriti upničine trditve. Opozoril je tudi, da bo pridobljene informacije potrebno prevesti, saj direktor pritožnika ne razume slovensko. Pojasnil je še, da (pritožnikov pooblaščenec) odhaja na (enotedenski) dopust in zato v tako kratkem roku ne more organizirati delovnega procesa na način, da bi lahko pravočasno odgovoril na obširne navedbe v odgovoru na pritožbo.

8Višje sodišče je pritožnikovega pooblaščenca obvestilo, da roka za izjavo na prejeto vlogo ne bo podaljšalo.

9Ne glede na to, da ne ZFPPIPP ne ZPP ne predvidevata odgovora (izjave) na odgovor na pritožbo, se je višje sodišče odločilo, da dolžnikovemu družbeniku omogoči, da se izjavi (le) o navedbi upnice (in predloženem dokazu) v odgovoru na pritožbo, ki jo višje sodišče smatra ključno za odločitev v zadevi. Gre za trditev, da je bil po podatkih iz uradnega registra gospodarskih družb Republike Avstrije pritožnik že 12.12.2018 izbrisan iz registra in je tako prenehal obstajati kot pravna oseba. Priložila je izpisek iz avstrijskega registra gospodarskih družb z dne 5.5.2020 (v nemščini in v prevodu v slovenščino).

10Neutemeljen je zato pritožnikov očitek, da „ima pritožnik točno en dan časa, da odgovori na 22 strani navedb iz odgovora na pritožbo, kar je absolutno premalo, s takšnim ravnanjem pa je bila pritožniku kršena pravica do pravnega varstva”. Pritožnik je s tem, ko mu je višje sodišče dalo možnost, da se izjavi (v zgoraj navedenem obsegu) dobil pravico, ki mu je sicer zakon ne daje.

11Višje sodišče je prepričano, da H. T. (kot direktor in edini družbenik) gotovo ve (oziroma bi moral in mogel vedeti), ali je njegova družba še vpisana v register in torej še obstaja ali pa ne več. Poleg tega se lahko (on ali njegov pooblaščenec) o pritožnikovem statusu kadarkoli prepriča z vpogledom v Evropski poslovni register (spletne strani Ajpesa). Pravzaprav mu niti tega ni potrebno storiti: “popolnoma svež” izpisek iz navedenega registra je priskrbela in odgovoru na pritožbo priložila že upnica.

12Pritožnikove trditve o “prekratkem roku” niso sprejemljive tudi zato, ker je iz elektronskega vpisnika razvidno, da je pritožnik (njegov pooblaščenec) upničin odgovor na pritožbo prejel že 5.6.2020 (12. 5.2020 pa ga je imel pritožnik možnost vpogledati v elektronskem vpisniku) in ga je tako imel možnost že takrat preučiti in o njem obvestiti svojega pooblastitelja.

13Ker je višje sodišče od pritožnika pričakovalo le, da bo preveril svoj obstoj s pomočjo vpogleda v Evropski poslovni register oziroma v prilogo k odgovoru na pritožbo, ocenjuje kot nesprejemljive tudi navedbe pritožnikovega pooblaščenca o njegovem dopustu in nemožnosti organizacije delovnega procesa. V svojem odgovoru pritožniku je višje sodišče opozorilo na določbe drugega in tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP in 48. člen ZFPPIPP, ki jih je potrebno upoštevati v postopkih insolventnosti.

14Pritožnik je v zadnji vlogi pojasnil, da je še na dan priprave vloge (15.6.2020) v registru AJPES kot družbenik stečajnega dolžnika vpisan zgolj pritožnik. Navedel je, da je okoliščina, da je pritožnik izbrisan iz avstrijskega registra, pritožniku nova in vztrajal, da ni (bilo) razlogov za izbris niti ni bil s takšno odločitvijo nikoli seznanjen. Zakaj je do izbrisa prišlo, pritožnik še raziskuje, za to pa potrebuje več časa, saj gre za komunikacijo s tujim organom, komunikacija pa mu je otežena zaradi tujega jezika in zaradi oteženega prehoda državnih meja zaradi epidemije COVID-19. Trdi, da je ob pričetku pooblastilnega razmerja zakoniti zastopnik pritožnika pooblaščencu posredoval dokazila o aktivnosti poslovnega subjekta, vključno s tedaj aktualnim izpiskom iz sodnega registra.

15Višje sodišče ugotavlja, da je bila pritožniku vloga vročena v vednost že 5.6.2020 (p.d. 843, še prej pa se je lahko z njo seznanil z vpogledom v elektronski vpisnik, 12.5.2020): in že takrat je imel pritožnik možnost, da bi na prejeto (ključno) informacijo odreagiral. Da je v tej smeri je tudi dejansko ravnal, izhaja iz njegovega dopisa družbeniku (21.5.2020).

16Dejstvo, da je pritožnik vpisan kot edini družbenik v Poslovnem registru Slovenije pa za odločitev v zadevi ni odločilno.

17Drži, da je pritožnik dne 14.5.2019 predložil pooblaščencu izpisek iz avstrijskega registra, iz katerega izhaja, da je družba (družbenik stečajnega dolžnika) še vedno aktivna, vendar to ne more služiti kot dokaz za pritožnikove trditve o sedanjem obstoju družbenika kot pravne osebe, saj gre za izpisek z dne 21.1.2016 (priloga k dolžnikovi vlogi z dne 15.6.2020).

18Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka (prvi odstavek 80. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v civilnem procesu in je ena od temeljnih procesnih predpostavk, ki mora biti podana tudi v času pritožbenega postopka - od vložitve pritožbe do odločitve višjega sodišča. Ker je bil pritožnik (edini družbenik stečajnega dolžnika) dne 12.12.2018 po uradni dolžnosti izbrisan iz avstrijskega registra (kot izhaja iz izpiska iz registra (z dne 5.5.2020): v skladu s 40. členom Zakona o poslovnem registru (FGB), ki določa, da je družbo, ki nima nobenega premoženja, mogoče izbrisati po uradni dolžnosti, ob izbrisu pa se šteje, da je družba prenehala), je višje sodišče zaradi neodpravljive pomanjkljivosti (peti odstavek 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) nedovoljeno pritožbo zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPIPP).

19Izrek o stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.