VSL Sklep IV Cp 870/2020

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu za obdobje treh mesecev od vročitve sklepa prepovedalo približevati se prebivališču predlagateljice na naslovu A. na manj kot 200 metrov; približevati se naslovu zaposlitve predlagateljice (B.) na manj kot 200 metrov; navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb ter vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico. Hkrati je odločilo, da se nasprotnemu udeležencu določi denarna kazen v višini 500,00 EUR za primer, če ne bo ravnal v skladu z navedenimi obveznostmi. Odločilo je še, da se predlagateljičin predlog v ostalem delu zavrne in da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2Nasprotni udeleženec je zoper ugodilni del sklepa sodišča prve stopnje in zoper odločitev o stroških vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrne, podrejeno pa, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da izpodbijani sklep temelji na zapisniku 1. multidisciplinarnega tima CSD X z dne 20. 7. 2018, ki je obravnaval bivša zakonca, sedaj udeleženca tega postopka. CSD je v navedenem zapisniku predvsem na podlagi predlagateljičinih izjav in poizvedb v Psihiatrični bolnici ... ugotovil, da je predlagateljica tri leta izpostavljena nasilnemu vedenju s strani nasprotnega udeleženca. Glede izvida Psihiatrične bolnice ... z dne 27. 7. 2018 sodišču očita, da ni bil vprašan ali se navedeni izvid lahko uporabi v sodnem postopku ali odstopi na vpogled komurkoli. Omenjeni zapisnik CSD in obvestilo CSD X z dne 5. 2. 2020, ne moreta dati podlage za izdajo sklepa z ugoditvenim izrekom. Sodišče bi moralo pred izdajo sklepa opraviti vsaj neposredno zaslišanje obeh udeležencev in zaslišati predlagane priče. Ker tega ni storilo, je bila nasprotnemu udeležencu odvzeta pravica do izjavljanja. V postopku so navedbe vsakega udeleženca nasprotujoče, zapisniki CSD temeljijo zgolj na poročanju predlagateljice, omenjeno obvestilo Psihiatrične bolnice ... pa nima veliko opraviti z iskanjem utemeljenosti pogojev za izdajo sklepa po 19. členu ZPND. Prvostopenjsko sodišče je tako popolnoma nekritično sledilo predlogu. Pri tem je prezrlo, da zapisnik datira že v leto 2018, torej dve leti nazaj. Dejstvo je, da predlagateljice ni v ničemer ogrožal, niti je ne ogroža sedaj. Enkraten obisk nasprotnega udeleženca na domu predlagateljice v januarju 2020, ob katerem sploh ni bilo nikakršnega nasilja, ampak je prišel k predlagateljici zato, da bi se pogovorila glede razveze zakonske zveze, ne more biti podlaga za izrek ukrepov. Ta dogodek je predlagateljica izkoristila zato, da bi prekinila rok za vložitev predloga iz četrtega odstavka 22b. člena ZPND. Navaja še, da se je nemogoče izogniti srečanju s predlagateljico, ko prihaja na njegov dom. Odločitev, da se mu prepoveduje vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico je zato nepravilna in tudi v nasprotju z razlogi izpodbijanega sklepa iz 11. točke njegove obrazložitve. Nasprotuje tudi odločitvi o prepovedi približevanja predlagateljici na njenem sedanjem prebivališču in se ne strinja z razlogi sodišča glede trajanja ukrepa.

3Pritožba je utemeljena.

4Cilj in težnja ZPND je, da v koordiniranem delovanju različnih organov in organizacij, z dopolnjevanjem že obstoječih ukrepov za zaščito žrtev, ki jim ga zagotavljajo drugi predpisi, zagotavlja varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti¹. ZPND določa vlogo in naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb pri obravnavanju nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini (1. odstavek 1. člena ZPND). Tako Center za socialno delo nudi žrtvi in povzročitelju nasilja storitve po zakonu, ki ureja socialno varstvo, pri čemer je cilj obravnavanja odprava neposredne ogroženosti in skrb za žrtvino dolgoročno varnost, z odpravo vzrokov oziroma okoliščin, v katerih prihaja do nasilja, prek reševanja njenih socialnih in materialnih pogojev bivanja (prvi odstavek 14. člena ZPND). Po proučitvi okoliščin primera je Center za socialno delo dolžan nuditi žrtvi oblike pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo in oceniti, ali je potrebno oblikovati načrt pomoči žrtvi, ki ga oblikuje skupaj z žrtvijo (prvi odstavek 15. člena ZPND). Večjo varnost žrtev zaradi nasilnih dejanj pa ZPND zagotavlja tudi preko ukrepov sodišča določenih v 19. členu. Namen ukrepov sodišča je torej, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Dejanska predpostavka za izrek ukrepa sodišča zaradi nasilnih dejanj je tako ugotovitev, da je predlagatelj žrtev nasilja v družini, da je nasprotni udeleženec povzročitelj nasilja v družini in da je bil predlog žrtve za postopek odločanja sodišča o ukrepih podan najpozneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo, ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (četrti odstavek 22b. člena ZPND).

5Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane odločitve navedlo, da s stopnjo verjetnosti zaključuje, da je predlagateljica žrtev dalj časa trajajočega zlasti psihičnega nasilja, ki ga nad njo vrši njen bivši mož - nasprotni udeleženec, ki je z žaljenjem, zmerjanjem, omejevanjem gibanja, zasledovanjem in neprestanim nadzorom posegel v njeno dostojanstvo ter pravico do miru in varnosti. Zaključilo je še, da je predlog za izrek ukrepov podan pravočasno, saj od zadnjega dejanja nasilja oziroma posega v njeno dostojanstvo, do katerega je prišlo 23. 1. 2020, pa do vložitve predloga (3. 3. 2020) še ni minilo šest mesecev. Takšen zaključek je prvostopenjsko sodišče sprejelo na podlagi navedb zapisnika 1. multidisciplinarnega tima Centra za socialno delo X z dne 20. 7. 2018, sporočila Psihiatrične bolnice ... z dne 27. 7. 2018, obvestila CSD X Policijski postaji X z dne 5. 2. 2020 in mnenja CSD X o ogroženosti zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Hkrati je sodišče navedlo, da je z navedenimi listinami dejansko stanje za sprejem odločitve že zadosti razčiščeno in bi bilo nesmotrno udeleženca in pričo še zasliševati.

6Pritrditi je treba pritožbenim navedbam, da navedene listine ne morejo biti podlaga ugoditvenemu sklepu, saj listine CSD temeljijo zgolj na izjavah predlagateljice, iz izvida Psihiatrične bolnice ... pa ne izhaja izpolnjenost pogojev za izrek ukrepov po 19. členu ZPND ter da je bila nasprotnemu udeležencu z neizvedbo predlaganih dokazov kršena pravica do izjave.

7Iz zgoraj povzetih zakonskih določb o vlogi in nalogah Centra za socialno delo (CSD) in sodišča izhaja, da je delo CSD usmerjeno v zaščito in pomoč žrtvi družinskega nasilja. Za uspešno načrtovanje pomoči je treba oceniti, kakšna je stopnja ogroženosti žrtve nasilja. Ta ocena se pripravi na podlagi strokovnih smernic in strokovnih izhodišč za delo CSD². Ker je delo CSD usmerjeno v zaščito žrtve, navedbe v zapisniku multidisciplinarnega tima CSD in v njem dana ocena ogroženosti, ne predstavljajo povzetka dejanjskih in preverjenih dogodkov s konkretnimi dokazi, ampak gre za subjektivno dojemanje realnosti s strani žrtve in njenega občutka ogroženosti. Po zgoraj navedeni zakonski opredelitvi dolžnosti CSD ta nima vloge organa za ugotavljanje dejstev in za pridobivanje dokazov. To je v postopku po ZPND naloga sodišča, ko v nujnem in hitrem postopku odloča o izrekanju ukrepov za zagotovitev varnosti žrtev družinskega nasilja. Vsebina informacij, ki jih vsebuje zapisnik 1. multidisciplinarnega tima CSD X z dne 20. 7. 2018, je zato takšna, da na njih ni mogoče temeljiti zaključka o izkazani verjetnosti, da je nasprotni udeleženec povzročitelj družinskega nasilja. Enako velja tudi za ostale listine, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev in temeljijo zgolj na izjavah predlagateljice. Navedene listine so zato nezadosten dokaz za verjetno izkazanost podlage za izrek ukrepa sodišča, ki pravno usodno posega v pravice nasprotnega udeleženca.

8Prvostopenjsko sodišče bi moralo izvesti tudi druge predlagane dokaze. Ker jih ni, je poseglo v pravico nasprotnega udeleženca do izjave v postopku. Element pravice do izjave v postopku je tudi pravica stranke oziroma udeleženca do izvedbe predlaganih dokazov. Pravica do navedbe dejstev in navedbe dokazov je brez koristi, če sodišče teh dokazov ne izvede. Ta pravica ni neomejena, vendar pa mora sodišče odločitev o neizvedbi dokaza obrazložiti. Argument sodišča v obravnavani zadevi, da dokaza z zaslišanjem udeležencev in priče ni izvedlo, je, da je dejansko stanje že dovolj razčiščeno na podlagi omenjenih listin. Tak argument že sam po sebi ni upravičen, posebej pa zato, ker temelji na napačni presoji dokazne vrednosti dokazov, na katerih temelji izpodbijana odločitev.

9Glede na navedeno in na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 1. odstavkom 22a. člena ZPND je bilo treba pritožbi ugoditi in v izpodbijanem delu sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo z izvedbo dokazov najprej ugotoviti, ali je izpolnjen pogoj za začetek postopka iz 4. odstavka 22b. člena ZPND.

¹ Poročevalec državnega zbora št. 90/2007.
² Strokovne smernice in strokovna izhodišča so bila objavljena v Biltenu Kaljenje, december 2010, letnik V, št. 10.