14. člen ZPND
(naloge centrov za socialno delo)
(1)Center za socialno delo nudi žrtvi in povzročitelju nasilja storitve po zakonu, ki ureja socialno varstvo, pri čemer je cilj obravnavanja odprava neposredne ogroženosti in skrb za žrtvino dolgoročno varnost, z odpravo vzrokov oziroma okoliščin, v katerih prihaja do nasilja, prek reševanja njenih socialnih in materialnih pogojev bivanja.
(2)Center za socialno delo posebej skrbno obravnava primere nasilja, kjer je žrtev nasilja otrok, zlasti kadar gre za sum spolne zlorabe otrok.
(3)Center za socialno delo lahko na zaprosilo žrtve pridobi od zavoda za prestajanje kazni zapora podatek o prostih izhodih, morebitnem pobegu s prestajanja kazni zapora in predvidenem datumu odpusta obsojenca, ki je nad žrtvijo ali njenimi otroki izvajal nasilje.
(4)Center za socialno delo lahko napoti povzročitelja nasilja v ustrezne socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne ali zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. Center pri izvajalcu programa iz prejšnjega stavka preveri udeležbo povzročitelja na napoten program. Neudeležba ali neredno obiskovanje programa v katerega je bil povzročitelj nasilja napoten, pomeni oteževalno okoliščino za povzročitelja nasilja v sodnih postopkih na podlagi tega zakona.
(5)Pri centru za socialno delo se za obravnavanje nasilja v družini ustanovi multidisciplinarni tim. Udeležba na timu je za vse vabljene obvezna.
(6)Sestavo multidisciplinarnega tima in način dela določi minister, pristojen za družino.
- VSL Sklep IV Cp 565/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2024
ZPND v prvem odstavku 1. člena določa vlogo in naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb pri obravnavanju nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini (multiinstitucionalni in hkrati multidisciplinarni pristop). Cilj in težnja ZPND namreč je, da v koordiniranem delovanju različnih organov in organizacij, z dopolnjevanjem že obstoječih ukrepov za zaščito žrtev, ki jim ga zagotavljajo drugi predpisi (Družinski zakonik, kazenska zakonodaja in zakonodaja s področja prava o prekrških, zakonodaja s področja socialnega varstva, Obligacijski zakonik z določili, ki se nanašajo na kršitev pravice osebnosti), zagotavlja varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Ukrepi sodišča določeni v 19. členu ZPND tako v primeru, ko je žrtev nasilja otrok, zgolj dopolnjujejo ukrepe, ki so določeni v DZ. Namen ukrepov sodišča po ZPND ni v kaznovanju povzročitelja nasilja za pretekla ravnanja. Njihov namen je prevencijski, torej, da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Iz
- VSL Sklep V Kp 70172/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Ni mogoče trditi, da je postopek po ZPND predstavljal de facto kazensko preiskavo pod krinko nekazenskega postopka, je pa po presoji pritožbenega senata izpolnjen drugi alternativni pogoj, namreč da je bila dejavnost uradnih oseb CSD usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek.
- VSL Sklep IV Cp 1065/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Namen ukrepov sodišča določenih v 19. členu ZPND ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja. Njihov namen je prevencijski, torej, da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Ko sodišče odloča o izreku ukrepov, zato ne bo relevantno zgolj vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, marveč ali predstavlja takšno nasilje, da je državni poseg v družinsko skupnost utemeljen. Ker gre za posege v temeljne pravice, je poudarjen pomen načela sorazmernosti, ki implicitno izhaja tudi iz določbe 5. člena ZPND. Obseg in vsebina ukrepov sodišča mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja. Načelo sorazmernosti kot eno temeljnih načel ZPND zavezuje tudi sodišče, da ustrezno zaščiti žrtve, poleg tega pa mu postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 4. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep IV Cp 565/2024Višje sodišče v Ljubljani · 4. 4. 2024
ZPND v prvem odstavku 1. člena določa vlogo in naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb pri obravnavanju nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini (multiinstitucionalni in hkrati multidisciplinarni pristop). Cilj in težnja ZPND namreč je, da v koordiniranem delovanju različnih organov in organizacij, z dopolnjevanjem že obstoječih ukrepov za zaščito žrtev, ki jim ga zagotavljajo drugi predpisi (Družinski zakonik, kazenska zakonodaja in zakonodaja s področja prava o prekrških, zakonodaja s področja socialnega varstva, Obligacijski zakonik z določili, ki se nanašajo na kršitev pravice osebnosti), zagotavlja varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Ukrepi sodišča določeni v 19. členu ZPND tako v primeru, ko je žrtev nasilja otrok, zgolj dopolnjujejo ukrepe, ki so določeni v DZ. Namen ukrepov sodišča po ZPND ni v kaznovanju povzročitelja nasilja za pretekla ravnanja. Njihov namen je prevencijski, torej, da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Iz
- VSL Sklep V Kp 70172/2022Višje sodišče v Ljubljani · 8. 6. 2023
Ni mogoče trditi, da je postopek po ZPND predstavljal de facto kazensko preiskavo pod krinko nekazenskega postopka, je pa po presoji pritožbenega senata izpolnjen drugi alternativni pogoj, namreč da je bila dejavnost uradnih oseb CSD usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek.
- VSL Sklep IV Cp 1065/2020Višje sodišče v Ljubljani · 7. 7. 2020
Namen ukrepov sodišča določenih v 19. členu ZPND ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja. Njihov namen je prevencijski, torej, da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Ko sodišče odloča o izreku ukrepov, zato ne bo relevantno zgolj vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, marveč ali predstavlja takšno nasilje, da je državni poseg v družinsko skupnost utemeljen. Ker gre za posege v temeljne pravice, je poudarjen pomen načela sorazmernosti, ki implicitno izhaja tudi iz določbe 5. člena ZPND. Obseg in vsebina ukrepov sodišča mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja. Načelo sorazmernosti kot eno temeljnih načel ZPND zavezuje tudi sodišče, da ustrezno zaščiti žrtve, poleg tega pa mu postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.