VSC Sklep Cpg 1/2020

Predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 19.2.2020 se zavrne.

1Pritožbeno sodišče je v pritožbenem postopku po pritožbi tožene stranke (toženke) (zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju I Pg 221/2018 z dne 7. 1. 2018 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Celju Cpg 70/2019 z dne 19. 6. 2019 ter sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Cpg 14/2019 z dne 17. 12. 2019) 11.2.2020 opravilo pritožbeni narok za glavno obravnavo in istega dne izdalo sodbo Cpg 1/2020. Pritožbeno sodišče je na razpisani narok za pritožbeno glavno obravnavo vabilo pravdni stranki z vabilom za zaslišanje in z vsemi ustreznimi opozorili. Tožeča stranka (tožnica) se je na vabilo odzvala in 11.2.2020 pristopila na narok, medtem ko se pravilno vabljena toženka na vabilo ni odzvala ter svojega izostanka ni opravičila, zato je bil narok opravljen v njeni nenavzočnosti. Pritožbeno sodišče na opravljenem naroku (predvsem) iz razloga nepotrebnosti (upoštevaje določbo drugega odstavka 348. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) ni izvajalo dokazov in je pritožbeno glavno obravnavo zaključilo ter izdalo sodbo, s katero je odločilo še o preostalem (ponovno obravnavanem) delu toženkine pritožbe.

2Toženka je 19.2.2020 vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, s katerim je predlagala, da se zadeva skladno s 116. členom ZPP vrne v prejšnje stanje na način, da se ponovno razpiše pritožbena obravnava in se nanjo ponovno povabi toženko, in sicer preko novega naslova njene pooblaščenke. Toženka v predlogu navaja, da je bila kot pritožnica vabljena na dne 11.2.2020 razpisano pritožbeno glavno obravnavo, pri čemer sta bili vabili za toženko in njeno pooblaščenko poslani na stari naslov pooblaščenke (...). Pooblaščenka je 10.9.2019 spremenila svoj sedež, ki je sedaj na naslovu .... O spremembi naslova je Odvetniška zbornica Slovenije obvestila tudi naslovno sodišče. Vabilo na omenjeno obravnavo je pooblaščenka prejela šele 15.2.2020 in se obravnave niti pooblaščenka niti toženka nista mogli udeležiti, saj sploh nista vedeli, da je razpisana in kdaj točno je razpisana.

3Predlog ni utemeljen.

4Pritožbeno sodišče je o predlogu odločilo na seji in ni razpisalo naroka, saj se vrnitev v prejšnje stanje zahteva iz očitno neupravičenega razloga (120. člen ZPP).

5Stranka, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje, mora dejstva, ki izkazujejo upravičenost zamude, dokazati. Pritožbeno sodišče zato že uvodoma poudarja, da so neizkazane toženkine trditve oziroma da ni mogoče preizkusiti njenih trditev, da je o spremembi naslova toženkine pooblaščenke tukajšnje sodišče obvestila Odvetniška zbornica Slovenije in da je njena pooblaščenka vabilo za obravnavo prejela šele v soboto 15.2.2020.

6Vrnitev v prejšnje stanje zajema le primere, ko stranka zamudi narok iz upravičenih razlogov, ki so se pripetili stranki. Ker toženka s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje uveljavlja razlog, ki naj bi bil v napačnem vročanju, ne gre za razlog pri stranki in torej ne gre za razlog, ki bi lahko utemeljeval predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zato je pritožbeno sodišče toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo (116. člen ZPP). Na tem mestu pritožbeno sodišče še pripominja, da je bilo sporno vročanje opravljeno 20.1.2020, ko je bilo pisanje vročeno toženkini pooblaščenki (na podlagi dogovora le-te s pošto) v poštni predal, in da v takšnih primerih sodna praksa šteje, da je toženkina pooblaščenka izključila vročanje po sedežu njene pisarne.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sklepa. Pritožbo je treba vložiti pisno v dveh izvodih pri tem sodišču. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče RS. Pritožbo je treba vložiti v izvirniku. Pritožba se šteje za pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, ali se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če pritožba navedenih sestavin ne bo vsebovala ali če bo nerazumljiva ali če ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, sodišče vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni, ampak bo pritožbo takoj zavrglo (336. člen ZPP). Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, se pritožba kot nedovoljena zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).