UPRS Sodba I U 2494/2018-13

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata Republike Slovenije za delo, št. 06160-1197/2018 z dne 1. 8. 2018 se odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Inšpektorat Republike Slovenije za delo (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločil, da mora tožnik na gradbišču... (P3, S3, P4, S4) v Ljubljani takoj zagotoviti: - varnostno ograjo na stopnišču P4 in na previsnih robovih medetažne plošče v P3, - popolno varnostno ograjo na previsnih robovih medetažne plošče v P4 in – uporabo varnostnih čelad pri delavcih na gradbišču (1. točka izreka), da pritožba ne zadrži izvršitve (2. točka izreka) in da mora tožnik obvestiti prvostopenjski organ o izvršitvi 1. točke izreka odločbe najkasneje v osmih dneh po poteku roka za njeno izvršitev (3. točka). V obrazložitvi navaja, da je 1. 8. 2018 na izrednem inšpekcijskem pregledu ugotovil, da tožnik na gradbišču ... izvaja gradbena dela, pri čemer pa ni zagotovil varnostne ograje na stopnišču P4 in na previsnih robovih medetažne plošče v P3. Prav tako je bila varnostna ograja na previsnih robovih medetažne plošče P4 pomanjkljiva. Po 1. alineji 11. člena v povezavi z 10. členom Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (v nadaljevanju Uredba) morajo delodajalci izvesti ukrepe, ki so v skladu z minimalnimi zahtevami iz priloge IV te Uredbe. Po prilogi IV, poglavju C točki 6.3. Uredbe, morajo biti delovna mesta pri katerih obstaja možnost padcev v globino, zavarovana proti padcu v globino. Nadalje morajo po prilogi IV, poglavju C, točki 23.2, vse osebe, ki se iz kakršnegakoli vzroka mudijo na gradbišču, kjer obstaja možnost padca predmetov na glavo, padca v globino večjo od 1 m ali udarca v glavo ob oviro v prostoru, ali je v varnostnem načrtu ugotovljena možnost za poškodbo glave zaradi drugih vzrokov, nositi varovalno čelado. Glede na to je prvostopenjski organ odločil, da so podani razlogi za izrek inšpekcijskega ukrepa po 16. členu Zakona o inšpekciji dela (v nadaljevanju ZID-1).

2Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. V obrazložitvi ugotavlja, da tožnik ne oporeka ugotovljenim kršitvam, ne priznava pa svoje odgovornosti za ugotovljene kršitve, ker je dela, ki jih je prevzel kot izvajalec na podlagi javnega naročila, pogodbeno oddal podizvajalcema A. d.o.o. in B. d.o.o. Vendar pritožbene kršitve, da tožnik ni odgovoren za ugotovljene kršitve zavrača, ker iz pogodb št. 041/18-14 z dne 7. 5. 2018 in št. 041/18-15 z dne 7. 5. 2018, ki jih je pridobil pritožbeni organ, izhaja, da je tožnik izvajalec del na gradbišču ... (P3, S3, P4, S4) v Ljubljani. V točki 7.5. navedenih pogodb so določene pogodbene obveznosti izvajalca, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, med drugim tudi zagotavljanje vseh potrebnih ukrepov na gradbišču v skladu s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Izvajalec je skladno s pogodbami tudi dolžan skleniti Dogovor o skupnih varnostnih ukrepih na skupnem delovišču, z ostalimi izvajalci ali podizvajalci na gradbišču. Posamezne obveznosti izvajalca na področju zagotavljanja varnega in zdravega dela so v pogodbah opredeljene tudi v točkah 7.7., 7.8., 7.14. Tožnik je tudi po Gradbenem zakonu (v nadaljevanju GZ) dolžan zagotavljati varnost in zdravje delavcev, varnost ljudi in predmetov pri izvajanju gradnje (petnajsti odstavek 14. člena). Po šestnajstem odstavku 14. člena GZ mora izvajalec za vodenje gradnje določiti vodjo del, ki glede na vrsto del prevladuje in je zaposlen pri njem. Tožnik je kot izvajalec skladno s temi obveznostmi imenoval odgovornega vodjo del na gradbišču, ki je zaposlen pri njem kot izvajalcu. Vodja gradnje vodilnemu izvajalcu pri gradnji odgovarja za uskladitev del na gradbišču, za skladnost izvajanja del s projektno dokumentacijo, za varnost in zdravje pri delu na gradbišču in vodi gradbišče. Zato se tožnik ne more izogniti svojim odgovornostim na področju zagotavljanja varnega in zdravega dela, ki jih ima kot izvajalec na gradbišču. Tega ne spremeni dejstvo, da je tožnik pogodbeno prevzeta dela oddal podizvajalcem. Kot izvajalec del je tožnik odgovoren za sklenitev sporazuma iz 39. člena ZVZD-1, ki ga je moral skleniti s svojimi podizvajalci in sporazumno določiti delavca za zagotavljanje usklajenega izvajanja ukrepov, varnost na gradbišču pa zagotavljati po svojem zaposlenem delavcu, ki ga je imenoval za vodjo del.

3Tožnik s tožbo zahteva odpravo izpodbijane odločbe ter zahteva povračilo stroškov postopka. Navaja, da prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni ugotovil, kdo je dolžan poskrbeti za varnost in zdravje na gradbišču oziroma kdo je po določilih Uredbe dolžan izvesti zahtevane ukrepe. Po 11. členu Uredbe z naslovom Obveznosti delodajalcev, morajo delodajalci zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih na gradbišču pri izvajanju 10. člena Uredbe sprejeti in izvesti ukrepe, ki so v skladu z minimalnimi zahtevami iz priloge IV. Uredba je v razmerju do ZVZD-1 podzakonski predpis, zato se uporablja tak pomen izrazov, kot izhaja iz 3. člena ZVZD-1. V skladu z 2. točko 3. člena tega zakona pa je delodajalec vsaka pravna oseba, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je že pred upravnimi organi navajal, da na gradbišču ... ni delodajalec v razmerju do delavcev, ki so opravljali delo na tem gradbišču. Na njem so opravljali delo delavci zaposleni pri družbah A. d.o.o. in B. d.o.o. s svojimi delavci. Iz obeh pogodb, ki jih je sklenil s podizvajalcema (peti odstavek 7. člena) izhaja, da sta dolžna spoštovati elaborat varstva pri delu, ki mu ga preda naročnik oziroma izvajalec in odstraniti iz gradbišča vsakogar, ki ne upošteva ukrepov varstva pri delu. Prav tako sta se zavezala, da bosta pred pričetkom izvajanja del in med izvajanjem del zagotovila vse potrebne varnostne ukrepe v skladu s predpisi o varstvu pri delu in protipožarni zaščiti. Podizvajalca sta se tudi zavezala, da bosta za zagotovitev varnostnih ukrepov na gradbišču sklenila dogovor o skupnih varnostnih ukrepih na skupnem delovišču z vsemi ostalimi izvajalci pri gradnji objekta. Nadalje iz dvaindvajsetega odstavka 7. člena vseh treh predloženih pogodb izhaja, da sta se podizvajalca zavezala, da bosta dela na gradbišču opravljala samo s tistimi delavci, ki so pri podizvajalcu zaposleni ali imajo s podizvajalcem sklenjeno ustrezno delovno pogodbo. Glede na navedeno je jasno, da sta v času domnevnega prekrška dela na gradbišču s svojimi delavci opravljala A. d.o.o. in B. d.o.o., zato sta bila dolžna spoštovati Uredbo. Domnevne kršitve se tako lahko pripiše zgolj njima, ne pa tožniku. Le navedeni družbi lahko na gradbišču odpravita domnevne nepravilnosti, katerih odpravo izpodbijana odločba neupravičeno nalaga tožniku. Drugostopenjskemu organu še očita, da je začel neutemeljeno iskati drugo pravno podlago, iz katere naj bi izhajala tožnikova odgovornost za nepravilnosti na gradbišču, kar je prav tako nezakonito.

4Toženka je sodišču poslala upravne spise in predlagala zavrnitev tožbe, ni pa odgovorila na tožbo. Tudi glavne obravnave se ni udeležila.

5V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo in prebralo listinsko dokumentacijo priloženo v spis in sicer odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo št. 16160-1197/2018 z dne 1. 8. 2018, pritožbo zoper odločbo, odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pogodbo št. 041/18-15 z dne 7. 5. 2018, pogodbo št. 041/18-14 z dne 7. 5. 2018, zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu z dne 1. 8. 2018, pogodbo št. POG007/2018 med C. d.o.o. in A. d.o.o. z dne 7. 5. 2018, pogodbo št. POG008/2018 med C. d.o.o. in A. d.o.o. z dne 7. 5. 2018, pogodbo št. POG009/2018 med C. d.o.o. in B. d.o.o.. z dne 15. 5. 2018.

6Tožba je utemeljena.

7Po 11. členu Uredbe morajo delodajalci zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih na gradbišču: - pri izvajanju določbe 10. člena te uredbe sprejeti in izvesti ukrepe, ki so v skladu z minimalnimi zahtevami iz priloge IV;- upoštevati navodila koordinatorja(-ev) za varnost in zdravje pri delu. Kdo je delodajalec je določeno v 2. točki prvega odstavka 3. člena ZVZD-1 in sicer je delodajalec vsaka pravna ali fizična oseba in drug subjekt, kakršen je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi (...). Kot delodajalec v smislu tega zakona se šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zagotavlja delo delavcu, razen oseb, ki zagotavljajo delo delavcem v gospodinjstvu in nosilcev kmetij, ki opravljajo delo z družinskimi člani na kmetijah v skladu s predpisi o kmetijstvu. Kot delodajalec se šteje tudi fizična oseba, ki s člani svojih gospodarstev oziroma z družinskimi člani opravlja pridobitno ali drugo dejavnost. Kot delodajalec se šteje tudi uporabnik, h kateremu so v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, napoteni delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.

8V postopku ni sporno, da je prišlo do kršitev, ki jih ugotavlja prvostopenjski organ. Pri tem pa iz citiranih določil izhaja, da je za pravilno odločitev v tem sporu odločilno, kdo je delodajalec, ki je bil po Uredbi dolžan zagotavljati ukrepe, ki jih nalaga izpodbijana odločba in posledično, kdo mora izvršiti ukrepe za odpravo kršitev, tj. zagotoviti zaščitne ukrepe. Prvostopenjski organ je v zvezi s tem ugotovil, da gradbena dela na gradbišču ... izvaja tožnik, česar ni posebej obrazložil. Drugostopenjski organ je zgolj ugotovil, da je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, pri čemer pa izrecno navaja, da pritožnikovih odgovornosti ne spremeni dejstvo, da je dela, ki jih je prevzel pogodbeno, oddal podizvajalcem, saj je skladno s predpisi in pogodbami, ki jih je sklenil z naročnikom, odgovoren za skupne dogovorjene ukrepe na gradbišču.

9Iz predloženih pogodb izhaja, da je tožnik dela, ki jih je kot izvajalec prevzel od naročnika Č. d.o.o., oddal podizvajalcema A. d.o.o. in B. d.o.o. Tožnik zatrjuje, da sta v skladu s tema pogodbama na gradbišču izvajala dela podizvajalca in sicer s tistimi delavci, ki so bili pri njima zaposleni, k čemur ju je zavezovala tudi točka 7.22 pogodb POG007/2018, POG008/2018 in PG009/2018 in da torej na gradbišču ni bilo delavcev, ki bi bili zaposleni pri tožniku ali bi zanj opravljali delo na drugi podlagi. V upravnem postopku prvostopenjski, niti drugostopenjski organ dejansko nista ugotovila drugače, ker sta štela, da to, pri kom so delavci zaposleni, ni pravno relevantno. Tudi tožbenim trditvam, da so delo na gradbišču opravljali delavci A. d.o.o. in B. d.o.o. s svojimi delavci, toženka v tem upravnem sporu ni nasprotovala. Za toženko torej ni sporno, da so bila dela oddana podizvajalcem in da so v času inšpekcijskega pregleda na gradbišču delali delavci, katerih delodajalec ni bil tožnik. Zato sodišče zaključuje, da so bili delavci, ki so delali na gradbišču v delovnem ali pogodbenem razmerju s podizvajalcema, tako da tožnika ni mogoče šteti za njihovega delodajalca v smislu kot ta pojem definira ZVZD-1. Ker je dejansko stanje mogoče ugotoviti že iz navedenih dejstev in okoliščin, katerim toženka ni oporekala, je sodišče dokaze z zaslišanjem predlaganih prič in zakonitega zastopnika tožnika zavrnilo.

10Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje pa izrečeni ukrep ne more temeljiti na pravni podlagi, ki jo je uporabil prvostopenjski organ tj. na določilu 1. alineje 11. člena v povezavi z 10. členom Uredbe. Ta ukrep bi morala toženka izreči tisti osebi, ki je izvajala dela in je zaposlovala delavce oziroma so delali zanjo na drugi pravni podlagi. Drugostopenjski organ je izrečeni ukrep dodatno utemeljeval z določilom točke 7.5., 7.7., 7.8. in 7. 14. pogodb, ki jih je tožnik sklenil z naročnikom Č. d.o.o., po katerih se je zavezal, da bo spoštoval elaborat varstva pri delu, ki mu ga bo predal naročnik in zagotovil vse potrebne varnostne ukrepe na gradbišču v skladu s predpisi o varnosti pri delu in protipožarni zaščiti ter zagotovil druge pogoje za delo delavcev. Izvajalec se obenem zavezuje, da bo za zagotovitev varnostnih ukrepov na gradbišču sklenil Dogovor o skupnih varnostnih ukrepih na skupnem delovišču z vsemi ostalimi gradbenimi izvajalci in podizvajalci pri gradnji objekta. Sodišče ugotavlja, da je tožnik s pogodbo, sklenjeno s podizvajalcema, slednjima naložil, da naj izvršita enake ukrepe. Pri tem pa je bistveno, da odločitev v upravnem postopku ne more temeljiti na tem, da naj bi katera od strank kršila pogodbo. Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za stranke pogodbe in stranka, ki meni, da so njene pravice zaradi ravnanja druge stranke kršene, ima ustrezno sodno varstvo v civilnem postopku. Ni pa pogodba temelj za izrekanje inšpekcijskih ukrepov, razen če bi predpis to izrecno določal. V obravnavanem primeru temu ni tako, saj prvi odstavek 16. člena Zakona o inšpekciji dela določa, da ima inšpektor po opravljenem inšpekcijskem nadzoru pravico in dolžnost z odločbo zavezancu odrediti, da z dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma z aktom, v roku, ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti.

11Nadalje se drugostopenjski organ pri utemeljevanju izrečenega ukrepa opira na določbe GZ, češ da je tožnik kot izvajalec tudi po tem zakonu pri izvajanju gradnje dolžan zagotavljati varnost in zdravje delavcev, ljudi in predmetov. Vendar po GZ izvajalec ni zgolj glavni izvajalec del, ampak ta pojem zajema tudi podizvajalce. Po 12. točki prvega odstavka 3. člena GZ je namreč izvajalec pravna ali fizična oseba, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izvaja gradnjo. Gradnjo izvaja tisti, ki na objektu izvaja gradbena dela. Če ne poskrbi za to, da je zagotovljena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, mimoidočih, prometa, sosednjih objektov in okolice, gre po 10. alineji 101. člena GZ za prekršek, za vodenje prekrškovnega postopka pa so pristojni gradbeni inšpektorji.

12Sodišče je zato presodilo, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe glede na ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabljeno materialno pravo. Upoštevaje tožbeni zahtevek in ker narava stvari to dopušča ter dajejo podatki postopka zanesljivo podlago, je sodišče prvostopenjsko odločbo odpravilo v sporu polne jurisdikcije na podlagi prvega odstavka 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadeve ni vrnilo toženki v ponoven postopek.

13Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnice, ki je v specificiranem stroškovniku zahtevala povrnitev stroškov v tem upravnem sporu. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na glavni obravnavi, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, zato se mi priznajo stroški upravnega spora v višini 385,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečani za 22 % DDV (pooblaščenec je zavezanec za DDV), kar znaša 84,70 EUR, skupaj torej 469,70 EUR. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). V skladu z določbo c) tarifne številke 6.1. ZST - 1 bo sodna taksa vrnjena tožniku po uradni dolžnosti.