VSC Sklep II Kp 22837/2017

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo obsojenčev ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 19. 9. 2019.

2Zoper sklep se pritožuje obdolženec, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka (1. in 3. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku – ZKP). Nelogično je, da je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse izdan 19. 9. 2019, če je po ugotovitvah sodišča prve stopnje sodbo Višjega sodišča v Celju prejel šele 6. 12. 2019. Vročevalec mu ni ničesar vročil, ampak je sodbo pustil pri sinu v lokalu, kjer jo je našel med papirji po novem letu. To vsekakor po mnenju pritožnika ni pravilna vročitev kazenske sodbe, zaradi česar se bo pritožil na Vrhovno in ustavno sodišče, saj sploh ne ve, zakaj je bil obsojen v tej zadevi. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in nadaljuje postopek ter se mu pravilno vroči tudi poziv za plačilo sodne takse, ki jo bo plačal, ker ima interes za obravnavanje njegove pritožbe.

3Pritožba ni utemeljena.

4V predmetni zadevi je obdolženec s sodbo Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 10. 1. 2019 bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v okviru katere mu je bila določena kazen 7 mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi treh let od pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja. S to sodbo mu je bilo naloženo plačilo sodne takse po tar. št. 7112 v zvezi s tar. št. 71113 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 112,00 EUR ter po tar. št. 7301 ZST-1 v višini 26,00 EUR. Višje sodišče v Celju je s sodbo II Kp 22837/2017 zavrnilo pritožbo obdolženčevega zagovornika zoper sodbo sodišča prve stopnje in obdolžencu naložilo obveznost plačila sodne takse po tar. št. 7122 ZST-1. Okrajno sodišče v Žalcu je sodbo Višjega sodišča v Celju prejelo 6. 9. 2019 in 19. 9. 2019 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, s katerim je odmerilo tudi takso za postopek pred pritožbenim sodiščem v višini 168,00 EUR ter skupaj z prej navedenimi taksami obdolženca pozvalo k plačilu skupnega zneska 306,00 EUR.

5Kot izhaja iz poročila o opravljeni vročitvi na list. št. 361 in vročilnice pripete k list. št. 347, je bil obdolžencu plačilni nalog z dne 19. 9. 2019 vročen 6. 12. 2019, skupaj s sodbo Višjega sodišča v Celju. Obdolženec je zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse vložil ugovor 12. 12. 2019, v katerem je navajal, da od sodišča ni prejel nobene sodbe in ne ve, na kaj se sodba sploh nanaša zaradi česar ni pripravljen plačati sodne takse, dokler mu ne bo vročena sodba pritožbenega sodišča.

6Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi pravilno izpostavilo, da je v skladu s prvim odstavkom 34.a člena ZST-1 ugovor mogoče vložiti zgolj iz razlogov, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo. Ker obdolženec v ugovoru ni podal navedb, ki bi predstavljale uveljavljanje kateregakoli od dopustnih razlogov za ugovor, je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno njegov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse zavrnilo. Pri tem mu je tudi pravilno pojasnilo, da mu je sodba pritožbenega sodišča bila vročena 6. 12. 2019, in da sicer to dejstvo na samo odmero in obveznost plačila sodne takse ne vpliva.

7Iz določb petega odstavka 3. člena ZST-1¹ ter 7. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1² izhaja, da obveznost plačila sodne takse v kazenskem postopku nastane s pravnomočnostjo sodbe, s katero je bila obdolžencu izrečena ali odpuščena kazen. Prvi odstavek 129. člena ZKP pa določa, da v primeru, če je bila zoper sodbo vložena pritožba, nastopi pravnomočnost z dnem, ko sodišče prve stopnje prejme spise z overjenimi prepisi sodbe sodišča druge stopnje. Za nastop pravnomočnosti sodbe se tako ne zahteva, da bi ta morala biti vročena obdolžencu, zato tudi vročitev sodbe pritožbenega sodišča ni pogoj za nastanek obveznosti plačila sodne takse za postopek na prvi in drugi stopnji. Tako so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne pritožbene navedbe, s katerimi obdolženec problematizira pravilnost vročitve sodbe pritožbenega sodišča (sicer pa so take navedbe tudi v nasprotju s spisovnim gradivom), kot tudi navedbe, da je nenavadno, da je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse izdan mesec in pol pred vročitvijo sodbe pritožbenega sodišča. Plačilni nalog je bil izdan po tem, ko je sodišče prve stopnje prejelo sodbo pritožbenega sodišča, obdolžencu pa je kljub pritožbenemu sprenevedanju bil vročen hkrati s sodbo pritožbenega sodišča.

8Ker tudi s pritožbenimi navedbami obdolženec ni uspel izkazati niti, da bi sodišče prve stopnje sodno takso nepravilno odmerilo, niti da jo je že plačal, in so pritožbeni očitki o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in kršitvah določb postopka neutemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 402. člena ZKP), je pritožbeno sodišče obdolženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

¹ Prvi odstavek 3. člena ZST-1 določa, da mora sodno takso v kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, plačati obdolženka oziroma obdolženec, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je bila kazen pravnomočno odpuščena.
² V skladu s 7. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost za kazenski postopek o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, nastane ob pravnomočnosti sodbe ali sklepa, s katerim izreče sodišče sodni opomin; za pravna sredstva v kazenskem postopku pa ob pravnomočnosti odločbe o pravnem sredstvu, razen če ta zakon določa drugače.