VSC Sklep III Kp 3021/2013

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog zagovornice obdolženega S. B. ml. za izločitev nedovoljenih dokazov z dne 9. 12. 2019 zavrne kot neutemeljen.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrajna sodnica posameznica na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ugodila pisnemu predlogu zagovornice obdolženega S. B. ml. z dne 9. 12. 2019 za izločitev nedovoljenih dokazov ter iz kazenskega spisa, opr. št. I K 3021/2013, izločila sledeče listine: odredbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I Kpd 3021/2013 z dne 23. 1. 2014 (N. d. d.) na 1. št. 629 spisa; odredbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I Kpd 3021/2013 z dne 23. 1. 2014 (G. d. d.) na 1. št. 632 spisa; odredbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I Kpd 3021/2013 z dne 23. 1. 2014 (S. d. d.) na l. št. 635 spisa; odredbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I Kpd 3021/2013 z dne 23. 1. 2014 (R. d. d.) na 1. št. 638 spisa; odredbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I Kpd 3021/2013 z dne 23. 1. 2014 (B. d. d.) na l. št. 641 spisa; odredbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I Kpd 3021/2013 z dne 19. 12. 2014 (P. d. d.) na l. št. 695 spisa; podatke G. d. d. na 1. št. 645 - 648 spisa; podatke R. d. d. na l. št. 649 - 652 spisa z izpisom prometa na CD v prilogi C l spisa; podatke S. d. d. na l št. 653 - 663 spisa z izpisom prometa na CD v prilogi C 2 spisa; podatke N. d. d. na 1. št. 664 - 667 spisa z izpisom prometa na CD v prilogi C 3 spisa; podatke banke B. d. d. na l. št. 668 - 676 spisa in podatke P. d. d. na 1. št. 698 - 701 spisa. Odredila je, da se po pravnomočnosti sklepa navedene listine zaprejo v poseben ovitek in se hranijo pri sodišču ločeno od drugih spisov.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zagovornice obdolženega S. B. ml. za izločitev dokazov v celoti zavrne kot neutemeljen.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je s pritožbeno izpodbijanim sklepom v celoti pritrdilo zatrjevanim ekskluzijskim razlogom obdolženčeve zagovornice. Enako kot zagovornica, je podlago za svojo odločitev smiselno črpalo iz odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 9. 6. 2016, opr. št. Up-1006/13. Zaključilo je, da je treba dognanja Ustavnega sodišča RS, ki se nanašajo na obrazloženost odredb za hišno preiskavo upoštevati tudi pri odreditvah prikritih preiskovalnih ukrepov po 156. členu ZKP ter ocenilo, da predmetne odredbe glede obrazložitve ne izpolnjujejo zahtevanih standardov Ustavnega sodišča RS, saj je izostala sodnikova presoja oziroma konkretizirano pojasnilo, na podlagi česa ocenjuje, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da so obdolženci storili oziroma sodelovali pri storitvi očitanih jim kaznivih dejanj.

5Sodišče druge stopnje sicer ne oporeka pravilnosti izpodbijanega sklepa glede navajanja ustavnosodnih podlag, ki so pomembne pri preizkušanju obrazloženosti odredb preiskovalnega sodnika, a ugotavlja, drugače kot sodišče prve stopnje, da odredbe okrožnega sodnika Okrajnega sodišča v Celju z dne 23. 1. 2014, opr. št. I Kpd 3021/2013, in tista z dne 19. 12. 2014, opr. št. I Kpd 3021/2013, izdane na podlagi določb 429. člena v zvezi z 156. členom ZKP, glede na fazo kazenskega postopka v kateri so bile izdane, vendarle zadostijo vsem pogojem, ki sta jih v tej zvezi postavila Ustavno sodišče RS in Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP).

6Kot pravilno opozarja pritožnica, sklicujoč se na citirano odločbo Ustavnega sodišča pa tudi prakso ESČP, je potreben obseg obrazložitve posamezne sodne odločbe odvisen tudi od faze postopka, v kateri je bila izdana. V obravnavanem primeru so bile izločevane odredbe izdane že po vložitvi predloga za posamezna preiskovalna dejanja Okrožnega državnega tožilstva v Celju z dne 8. 1. 2013, številka Kt 0/1163/11, v katerem je bilo med drugim predlagano tudi, da sodišče pridobi izpise prometa in stanja na računih pri zgoraj navedenih bankah, s podatki o prejemnikih in vplačnikih sredstev ter podatki o tem, kdo je bil upravičen do razpolaganja s sredstvi na računih za čas od 1. 10. 2010 dalje do posredovanja podatkov. Obdolžena S. B. st. in S. B. ml. sta bila z tem dokaznim predlogom seznanjena, saj sta jima bila 1. 2. 2013 vročena prepisa tožilskega predloga. Obdolženemu S. B. ml. pa je bil predlog dodatno predstavljen pred zaslišanjem 12. 11. 2014 (list. št. 689 – 690).

7V fazi kazenskega postopka po vložitvi zahteve za posamezna preiskovalna dejanja, torej po 8. 1. 2013, je bil zahtevani dokazni standard utemeljenih razlogov za sum že dosežen. Še več, kot izhaja iz 4. točke komentarja k 431. členu ZKP (mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem), zakon sicer ne določa, kakšna stopnja suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, mora biti podana, da lahko državni tožilec predlaga opravo posameznih preiskovalnih dejanj, vendar avtor komentarja meni, da se za tak procesni akt zahteva obstoj utemeljenega suma. Gre za ovadbo zoper znanega storilca, ki jo mora državni tožilec zavreči, če takšen sum ni podan, oziroma od policije zahtevati dopolnitev ovadbe (prvi in drugi odstavek 161. člena ZKP). Z opravo predlaganih preiskovalnih dejanj pridobi državni tožilec procesno veljavne dokaze, ki ta sum potrdijo ali ovržejo.

8Na podlagi zgoraj navedenega gre zaključiti, da je bil zahtevani dokazni standard utemeljenih razlogov za sum v predmetni kazenski zadevi, ko je bila zoper obdolžene že vložena zahteva za posamezna preiskovalna dejanja in so bili z njo ter obenem s predmetnim dokaznim predlogom tožilstva seznanjeni, že več kot dognan in zato pozneje izdane izločevane sodne odredbe ne morejo biti nedovoljene zgolj zaradi tega, ker v njih zahtevani dokazni standard ni posebej obrazložen.

9Sklicevanje na sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 27. 12. 2018, opr. št. V Kp 1356/2016, in z dne 30. 5. 2018, opr. št. V Kp 7165/2014, v obravnavani zadevi ni relevantno, saj v citiranih dveh zadevah zahtevani dokazni standard še ni bil formalno dognan na tak način kot v pritožbeno obravnavani zadevi.

10Upoštevaje zgornje zaključke, je sodišče druge stopnje pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pisni predlog obdolženčeve zagovornice za izločitev nedovoljenih dokazov z dne 9. 12. 2019 zavrnilo kot neutemeljen.