VSL Sklep IV Cp 848/2020

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe z dne 9. 3. 2020, da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati za preživljanje mladoletne hčere A. A. (rojene ...) mesečno preživnino v višini 550,00 EUR do pravnomočne odločitve o glavni stvari.

2Predlagateljica izpodbija sklep iz razlogov, ker „je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in ker je prezrlo njene argumente.“ Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. Navaja, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da stroški telefona in interneta niso eksistencialno potrebni stroški. Sodišče je predlagateljici z začasno odredbo zapovedalo, da mora omogočati stike otroka z nasprotnim udeležencem preko mobilnega telefona oziroma interneta. Za primer kršitve začasne odredbe je zagrožena kazen v višini 500,00 EUR. Predlagateljica mora zato plačevati stroške za mobilni telefon in internet. Sodišče neutemeljeno ni upoštevalo stroškov tečaja angleščine. Tečaja pred zaključkom šolskega leta ni mogoče odpovedati. Zmotno so ocenjeni stroški prehrane v višini 100,00 EUR mesečno. Sodišče je pojasnilo, da se otrok prehranjuje v vrtcu, čeprav so vrtci zaradi epidemije COVID-19 že mesec dni zaprti. Predlagateljica otroku ne more zagotoviti zdrave prehrane,¹ če je mesečni strošek za prehrano 100,00 EUR, kot ga je ugotovilo sodišče. Mesečni strošek za obleko in obutev v višini 80,00 EUR je nepravilno ocenjen, ker otrok hitro raste, kar pomeni, da je treba garderobo kupiti vsako sezono. Sodišče ni upoštevalo, da sta se udeleženca na razgovoru pred CSD sporazumela, da bo nasprotni udeleženec plačeval mesečno preživnino v višini 550,00 EUR. Predlagateljica je nezaposlena, epidemija COVID-19 pa je objektivna okoliščina in splošno znano dejstvo, zaradi katerega se predlagateljica ne more zaposliti. Sodišče je prezrlo navedbe predlagateljice, da je več let delala v ordinaciji nasprotnega udeleženca na črno in za delo ni prejemala plačila ter da je družina živela v njenem stanovanju, zato nasprotni udeleženec ni imel stroškov, povezanih z bivanjem. Predlagateljica je opravljala vsa domača opravila in skrbela za varstvo in vzgojo otroka. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je predlagateljica žrtev družinskega nasilja in da udeleženec po lastnih navedbah preživnine ne plačuje niti v dogovorjeni višini niti redno. Iz navedb nasprotnega udeleženca izhaja, da plačuje preživnino takrat, ko on to hoče, s tem pa predlagateljico finančno izsiljuje, kar je oblika nasilja.

3Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče izda začasno odredbo (le) takrat, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ). Ogroženost otroka je torej predpostavka, ki mora biti izkazana s stopnjo verjetnosti, da bo sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izdalo začasno odredbo. Izdaja regulacijske začasne odredbe o preživljanju otroka je zato izjemen ukrep, ki ga izreče sodišče le takrat, ko ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda (primerjaj z drugim in tretjim odstavkom 157. člena DZ).

6Te predpostavke je upoštevalo sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa, v katerem je pravilno ugotovilo, da okoliščine konkretnega primera s stopnjo verjetnosti ne potrjujejo, da je otrok ogrožen oziroma da mu grozi nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda, če sodišče ne bo sledilo predlogu predlagateljice. Začasno varstvo koristi otroka, kot ga predlaga predlagateljica z ukrepom, je lahko (le) kritje najnujnejših (eksistencialnih) potreb otroka, ki so nujno potrebne za njegovo preživljanje, ne pa ugotavljanje vseh preživninskih potreb otroka, ki so v skladu z materialnimi zmožnostmi staršev. Takšno je tudi stališče sodne prakse.²

7Predlagateljica je predlagala izdajo začasne odredbe iz razloga, ker je nezaposlena, nasprotni udeleženec pa jo je z dopisom dne 6. 2. 2020 obvestil, da bo zaradi nižje plače plačeval mesečno preživnino za otroka v višini 350,00 EUR in ne 550,00 EUR, kot sta se udeleženca dogovorila na CSD. Predlagateljica predloga za izdajo začasne odredbe ni vložila iz razloga, ker nasprotni udeleženec ni plačeval (oziroma ne plačuje preživnine), marveč iz razloga, ker jo je obvestil, da bo od 6. 2. 2020 plačeval nižjo mesečno preživnino. Trditvena podlaga predlagateljice je bila, da ima nasprotni udeleženec materialne zmožnosti, da bo lahko plačeval mesečno preživnino v višini 550,00 EUR in ne, da mesečni znesek 350,00 EUR ne zadošča za kritje najnujnejših (eksistencialnih) potreb otroka. Iz tega sledi sklep, da je predlagateljica od dogovora pred CSD prejemala od nasprotnega udeleženca mesečno preživnino v višini 550,00 EUR, od februarja dalje pa prejema mesečno 350,00 EUR.

8Predlagateljica ne navaja posebnih okoliščin, ki bi bile povezane z (dodatnim) preživljanjem otroka. Mesečna preživnina v višini 350,00 EUR zato zadošča za kritje vseh nujnih potreb otroka, med katere spada tudi strošek vrtca, ki ga v času izjemnih ukrepov v zvezi s preprečevanjem COVID-19 ni bilo, obstaja pa že v času odločanja pritožbenega sodišča, ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo.

9Strošek mobilnega telefona in interneta, je potreben strošek, ki ga sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo, s tem, da so mesečni stroški za obleko in obutev, kot jih je priznalo sodišče prve stopnje, previsoko ocenjeni, glede na to, da se pri presoji utemeljenosti začasne odredbe upoštevajo le eksistencialni stroški. To predpostavko pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri ugotavljanju mesečnih stroškov otroka za prehrano. Pritožbeno sodišče sicer presoja utemeljenost pritožbe, glede na stanje ob izdaji izpodbijane odločbe, pa vendar je treba izpostaviti, da so bili s sodno poravnavo določeni sorazmerno obsežni stiki otroka z nasprotnim udeležencem, kar pomeni, da bo tudi nasprotni udeleženec prevzel del bremena preživljanja otroka.

10Predlagateljica ima potrebna denarna sredstva tudi za kritje stroška tečaja angleškega jezika do konca šolskega leta, s tem, da se tečaj v času poostrenih ukrepov v zvezi s preprečevanjem COVID-19 ni izvajal in da ta (bodoči) strošek tudi ni nujno potreben, kar pa ne pomeni, da ni koristen.

11Mesečna preživnina v višini 350,00 EUR, ki jo plačuje nasprotni udeleženec, torej mora zadoščati za kritje vseh nujnih potreb otroka, s tem, da bo morala tudi predlagateljica prevzeti del preživninskega bremena, ker bo na ta način lahko krila tudi preživninske potrebe otroka, ki niso nujne. Iz teh razlogov tudi ni izkazano, da bi nasprotni udeleženec izvajal ekonomsko nasilje, kot to zatrjuje predlagateljica v pritožbi.

12Druge pritožbene navedbe niso relevantne, glede na že pojasnjena procesna in materialnopravna stališča in zato ne zahtevajo posebnega odgovora pritožbenega sodišča.

13Sodišče prve stopnje se je v sklepu opredelilo do vseh relevantnih dejstev in tudi metoda in argumentacija razlogov je prepričljiva. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

¹ Predlagateljica podrobno opisuje priporočila pediatrov in prehranskih strokovnjakov glede zdrave prehrane; podrobneje glej pritožbo na l. št. 127-128 (strani v pritožbi niso označene).
² VSL IV Cp 8/2019, VSL IV Cp 1648/2011, itd.