VDSS sklep Pdp 1106/2012

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero se zadrži učinkovanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov do pravnomočne odločitve sodišča v tem sporu.

Zoper naveden sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je verjetnost terjatve podana z izkazanimi dokazi, ker predlog za izdajo začasne odredbe razlaga z navajanjem več dejstev in okoliščin, katere pa je sodišče zmotno presodilo. Tožeča stranka bi utrpela hujše neugodne posledice, ki bi zanjo pomenile znatno poslabšanje življenjskih razmer, od tožene stranke, ki je ravnala samovoljno in nezakonito, ko je tožeči stranki odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga (preživljanje, socialna varnost, plačevanje dolgoročnega kredita). Sicer pa zaradi izdaje začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, tožena stranka ne bi utrpela hujših neugodnih posledic, saj je po javnih podatkih pri toženi stranki ugotovljeno skoraj 900.000,00 EUR čistega dobička. Tožeča stranka se v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicuje tudi na kršitev postopka odpovedi, ne samo v smislu 83. člena ZDR, temveč tudi 88. člena ZDR (razlog za odpoved) ter na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Tožnica je k tožbi priložila več dokazov, tudi zdravniška spričevala z dne 21. 5. 2012 in 20. 1. 2011, iz katerih bi sodišče moralo razbrati, da se je tožnica udeležila zdravniškega pregleda in da je dvakrat ocenjena kot trajno nesposobna za opravljanje dela sistemski analitik ... Tako so očitki za kršitve tožene stranke popolnoma neutemeljeni in razlogi v nasprotju s samim s seboj. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in predlogu za začasno odredbo ugodi oziroma podrejeno, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v povezavi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo storjenih bistvenih kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke 339. člena ZPP, na katere opozarja pritožba. Izpodbijani sklep je ustrezno obrazložen, saj vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, od katerih je odvisna pravilna in zakonita odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe, prav tako pa ni nasprotij med razlogi sklepa in listinami v spisu.

V individualnem delovnem sporu lahko sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje terjatve na podlagi 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji) po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami), če ZDSS-1 ne določa drugače. ZIZ opredeljuje pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev (270. in 272. člen ZIZ) ter primeroma našteva vrste teh odredb (271. člen in 273. člen ZIZ).

Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve je, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, da upnik izkaže za verjetno, da njegova terjatev obstoji oziroma, da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (272. člen ZIZ). Poleg verjetne izkazanosti terjatve pa mora upnik za uspeh v postopku izdaje začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve verjetno izkazati tudi eno izmed predpostavk, ki so opredeljene v 2. odstavku 272. člena ZIZ.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnica v dosedanjem postopku ni izkazala temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetnosti obstoja terjatve. Terjatev je verjetno izkazana, če okoliščine, ki govorijo v prid obstoju določenega dejstva, predvladujejo nad tistimi, ki govorijo proti obstoju takšnega dejstva. Tožnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe navajala, da je sporna redna odpoved iz krivdnih razlogov nezakonita zato, ker je tožena stranka kršila postopek napotitve k pooblaščenemu zdravniku in ravnala v nasprotju s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. l. RS, št. 87/2002 in nadalj.), ter da so vsa naknadna vabila na zdravstveni pregled (z dne 15. 6. 2012, 13. 7. 2012), vključno z opozorili, brezpredmetna, saj je bila na zdravstvenem pregledu dne 21. 5. 2012, vendar ga ni uspešno opravila.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da iz navedb tožnice in predloženih listinskih dokazov izhaja, da je tožena stranka izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala skladno z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji), ki ureja postopek oziroma načine podajanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov po 83. oziroma 88. členu ZDR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, s takšno ugotovitvijo pa soglaša tudi pritožbeno sodišče, da je tožena stranka tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, pred tem pa je tožena stranka tožnici izdala dne 14. 8. 2012 in 19. 6. 2012 pisni opozorili o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Iz odpovedi izhaja, da je podana v roku iz 5. odstavka 88. člena ZDR in da je tožnici pred podajo odpovedi iz krivdnih razlogov omogočila zagovor skladno z 2. odstavkom 83. člena ZDR, ki se ga tožnica ni udeležila, čeprav je bila pravilno vabljena (A1).

Pri presoji verjetnosti in izkazanosti tožničine terjatve je sodišče prve stopnje upoštevalo tako navedbe tožnice v predlogu za izdajo začasne odredbe, kot tudi listinsko dokumentacijo, tako da ne drži pritožbena navedba tožnice, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo vse listinske dokumentacije. Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo določbo 2. odstavka 43. člena ZDSS-1, na podlagi katere mora sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odločiti najkasneje v treh dneh. O začasni odredbi se tako odloča hitro in na podlagi nižjega dokaznega standarda, to je dokaznega standarda verjetnosti. Stvar nadaljnjega kontradiktornega dokaznega postopka bo ugotavljanje, ali so bila pisna opozorila na izpolnjevanje obveznosti utemeljena ali ne in ali je tožnica storila očitano kršitev v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, kakor tudi ali je bil postopek in način opravljanja preventivnega zdravstvenega pregleda v skladu s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev in Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/2011). Glede na navedeno, pritožbeno sodišče na obširne pritožbene navedbe tožnice v zvezi s tem ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP).

V primeru, če sodišče ugotovi, da za podajo predlagane začasne odredbe ni podane že temeljne predpostavke (verjetnost izkazane terjatve), se mu ni potrebno ukvarjati z ugotavljanjem obstoja preostalih pogojev za izdajo začasne odredbe iz 2. odstavka 272. člena ZIZ. To pomeni, da je neutemeljen tudi pritožbeni očitek tožnice o bistveni kršitvi določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do obstoja preostalih pogojev za izdajo začasne odredbe.

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP). Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožnice ni odločalo, ker jih ta ni priglasila.