VSL sklep I Cpg 1136/2012

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II Pg 3347/2011-23 z dne 28. 6. 2012, toženi stranki pa je še naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti nadaljnje stroške postopka zavarovanja v znesku 307,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in predlog za zavarovanje s predhodno odredbo zavrne. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom ter višjemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4Pritožba ni utemeljena.

5V postopku zavarovanja je bilo sporno, ali so izpolnjeni pogoji za domnevo iz druge alineje 1. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ, po kateri se šteje, da je podana nevarnost v smislu 257. člena ZIZ, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na sklep o izvršbi, če je bil ta izdan na podlagi menice. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi ugovora tožene stranke zoper izdano predhodno odredbo oprlo na ugotovitev, da menica, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, vsebuje vse obvezne sestavine iz Zakona o menici in je zato verodostojna listina v smislu določil ZIZ. Z navedenim zaključkom se pritožbeno sodišče strinja in ga pritožbeni razlogi ne morejo omajati.

6Okoliščina, da je tožeča stranka enkrat že predlagala izdajo predhodne odredbe v zavarovanje iste terjatve (ki je bila pravnomočno zavrnjena), je za odločitev o tej predhodni odredbi nerelevantna. Nikakršne ovire ni za izdajo več predhodnih odredb v zavarovanje iste terjatve. Tudi učinki pravnomočnosti so v primeru odločanja o predhodnih ali začasnih odredbah močno omejeni. V načelu je mogoče v zavarovanje iste terjatve predlagati celo povsem istovrstno predhodno odredbo, (o kateri je že bilo pravnomočno odločeno), če predlagatelj izkaže, da so se od odločanja o prejšnji spremenile dejanske okoliščine primera, ki upravičujejo zavarovanje. V konkretnem primeru pa je istovrstnost predlaganih predhodnih odredb samo navidezna, saj je tožena stranka ponovni predlog za izdajo predhodne odredbe opirala na drugo menico. Tega, da je tožeči stranki izročila dva menična blanketa (t.j. dve menici), pa tožena stranka ne zanika.

7Pritožbeno sodišče se sicer strinja tudi s stališčem prvostopnega sodišča, da se v postopku za izdajo predhodne odredbe ne presoja skladnost menice s pooblastilom za izpolnitev. Še zlasti se ne preizkušajo dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na temeljno razmerje, v zavarovanje katerega je bila menica izdana. Vendar pa je potrebno navedeno stališče nekoliko korigirati s stališčem, ki je tudi že sprejeto v sodni praksi, in sicer, da se menici odreče njena abstraktnost (in s tem tudi njena dokazna vrednost v smislu 2. alinee 1. točke 1. odst. 257. čl. ZIZ), če obstajajo razlogi za sum, da gre za zlorabo, v primeru bianko menice za zlorabo pooblastila za njeno izpolnitev. Bianko menica nedvomno ne vsebuje obveznih sestavin, ki jih predpisuje 1. člen Zakona o menici, in zato ne predstavlja verodostojne listine. Značilnosti menice pridobi šele z izpolnitvijo. Zaradi tega je treba v okviru materialnopravne presoje, ali listina izpolnjuje pogoje za menico, v primeru bianco menic vendarle izključiti morebitno zlorabo danega pooblastila. Seveda le ob pogoju, da je tudi pooblastilo oblično. V meničnem pravu namreč velja stroga obličnost in formalnost in samo pravilnost oblike (t.j. ali je menica pravilno izpolnjena) se v postopku izdaje predhodne odredbe preizkuša. Če pooblastilo za izpolnitev menice ni oblično, se pač preizkuša samo menica. Če pa je pooblastilo za izpolnitev oblično, je treba že v postopku zavarovanja preveriti, ali je menica izpolnjena v skladu s pooblastilom. Preizkus se omeji izključno na medsebojno skladnost zapisanega (v menici in pooblastilu).

8Iz pooblastila za vnovčitev menice (A136) izhaja, da je tožena stranka pooblastila tožečo stranko kot remitenta – trasanta, da menico z bianko akceptom izpolni za znesek dolga za blago, ki ga je kupila pri tožeči stranki na podlagi izstavljenih in še neplačanih faktur, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti zneskov v posameznih fakturah dalje od plačila. Omejitve oz. ugovori, na katere se sklicuje pritožba; da sta se pravdni stranki dogovorili za izdajo lastne trasirane bianko menice in da je bilo med strankama dogovorjeno, da se z menico zavarujejo terjatve upnika, ki bodo nastale po 31. 3. 2011, iz navedenega pooblastila niso razvidne. Nasprotno pa iz pooblastila izhaja, da tožeča stranka lahko nastopa kot remitent in trasant, in da lahko menico vnovči za vse neplačane terjatve, na ta način pa je bila menica tudi izpolnjena. Tudi z ugovorom, da je bilo tožeči stranki dano pooblastilo le za izpolnitev ene menice, tožena stranka ne more uspeti, saj bi to kvečjemu pomenilo, da je drug menični blanket z akceptom tožeči stranki izročila brez kakršnihkoli omejitev pri izpolnitvi.

9S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na relevantne pritožbene navedbe. Ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker s pritožbo ni uspela, je dolžna tožena stranka sama nositi svoje pritožbene stroške (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).