VSL Sklep Cst 159/2020

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se v nepravnomočnem delu sklepa z dne 5. 12. 2019 v zvezi s terjatvijo upnice Republike Slovenije, pod zap. št. 8 odloči tako, da se namesto upnico Republiko Slovenijo, napoti upravitelja.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, v nepravnomočnem delu sklepa z dne 5. 12. 2019 v zvezi s terjatvijo upnice Republike Slovenije pod zap. št. 8 odloči tako, da se na ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic terjatve napoti upnico Republiko Slovenijo.

2Zoper sklep se je pritožila upnica Republika Slovenija (RS) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in prizna prerekane terjatve ter ločitvene pravice upnice oziroma na vložitev tožbe na ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev in ločitvenih pravic napoti stečajnega upravitelja oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Na pritožbo je odgovoril upravitelj. V njej nasprotuje pritožbi kot neutemeljeni in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je o zadevi enkrat že odločalo, in sicer je s sklepom Cst 56/2020 z dne 12. 2. 2020 pritožbi upnice RS ugodilo, sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 5. 12. 2019 v zvezi s končnim seznamom z dne 4. 12. 2019, ki je sestavni del tega sklepa, pod zap. št. 8 razveljavilo in v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišču prve stopnje je ob tem naložilo, da razišče dejansko stanje v zvezi s terjatvijo upnice RS, predvsem v smeri ali je mogoče terjatev upnice RS še izpodbijati s pravnim sredstvom, tožbo v upravnem sporu ali če je morda dolžnik kot zavezanec za davek sam izračunal terjatev obračunu davka.

6V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje upravitelja pozvalo, da odgovori ali je terjatev upnice RS še možno izpodbijati s pravnim sredstvom, kot to izhaja iz napotila višjega sodišča v sklepu z dne 12. 2. 2020. Upravitelj je z vlogo z dne 28. 2. 2020 sodišču odgovoril, da je Upravno sodišče s sodbo I U 1701/2017 z dne 2. 4. 2019 odpravilo odločbo FURS št. 1817/2016 z dne 23. 9. 2016 in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, FURS pa je v v ponovnem postopku z določbo št. DT 0610-1817/2016 z dne 20. 6. 2019 ugotovil, da nepravilnosti dolžnik ni storil in odločil, da se mu vrne plačane zneske z obrestmi. Po njegovem mnenju upnica RS tako nima več izvršilnega naslova, ampak je pravnomočno ugotovljeno, da do stečajnega dolžnika nima terjatve iz tega naslova, zato naj upnica RS svojo terjatev umakne, če pa tega ne bo storila, naj sodišče na vložitev tožbe na ugotovitev svoje (previsoko) prijavljene terjatve napoti upnico RS.

7Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tem trditvam upravitelja v celoti sledilo ter odločilo, da se na ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic napoti upnico RS.

8Pritožba ima prav, ko graja odločitev sodišča prve stopnje glede ugotovitve, da je že pravnomočno ugotovljeno, da upnica RS nima terjatve do stečajnega dolžnika, ki jo je prijavila v tem postopku. Iz obrazložitve sodbe Upravnega sodišča I U 1701/2017 z dne 2. 4. 2019, ki jo je svoji vlogi z dne 28. 2. 2020 priložil upravitelj, namreč izhaja, da se nanaša na odločbo FURS DT 0610-1817/2016-7 01322-33 z dne 23. 9. 2016, s katero je bil dolžniku dodatno odmerjen davek za davčno obdobje od 1. 8. 2008 do 30. 4. 2013 (priloga k p.d. 304). Na isto davčno obdobje od 1. 8. 2008 do 30. 4. 2013 se posledično nanaša tudi odločba FURS DT 0610-1817/2016-19 01322-33 z dne 20. 6. 2019, kar izhaja iz izreka te odločbe kot tudi iz njene obrazložitve (priloga k p.d. 304). Iz listin, ki jih je v spis vložil upravitelj in temu upnica RS v pritožbi niti ne nasprotuje, torej izhaja le, da upnica RS do stečajnega dolžnika nima terjatev iz naslova plačila DDV za davčno obdobje 1. 8. 2008 do 30. 4. 2013. Pri tem iz trditev v upraviteljevi vlogi z dne 28. 2. 2020 in njej priloženih listin ne izhaja, da upnica RS ne bi imela terjatev, ki jih je prijavila v tem stečajnem postopku.

9Upnica RS je namreč prijavila v tem postopku druge terjatve, ki se ne nanašajo na davčno obdobje od 1. 8. 2008 do 30. 4. 2013, temveč gre za terjatve iz naslova davkov za druga davčna obdobja. Zato upravitelj v odgovoru na pritožbo sedaj neutemeljeno trdi, da iz prijave ni bilo mogoče razbrati, katere terjatve je upnica RS prijavila v predmetnem stečajnem postopku. Iz seznama izvršilnih naslovov DT 42902-16/2019-2250 z dne 16. 7. 2019, ki se nanaša neposredno na dolžnika in je bil priložen že prijavi terjatev, je razvidno, da gre za obračun DDV za davčna obdobja od 1. 3. 2016 do 31. 3. 2016 , od 1. 6. 2017 do 30. 6. 2017, od 1. 9. 2017 do 30. 9. 2017, od 1. 10. 2017 do 31. 10. 2017 in od 1. 12. 2017 do 31. 12. 2017, pri čemer so obresti obračunane in razvidne posebej, enako tudi stroški že izvajanih davčnih izvršb za navedena davčna obdobja. Nadalje je iz seznama izvršilnih naslovov DT 4930-584/2017-1 08-722-16 z dne 15. 2. 2017, ki se prav tako nanaša neposredno na dolžnika in ga je upnica RS prav tako priložila prijavi terjatev razvidno, da se nanaša na obračun DDV za davčno obdobje 1. 12. 2016 do 31. 12. 2016 ter na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016. V zvezi s to terjatvijo uveljavlja upnica RS tudi ločitveno pravico na podlagi prijavi terjatev priloženega pravnomočnega sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 17/2017 z dne 3. 3. 2017.

10Nadalje je upnica RS že v prijavi terjatev pojasnila, da prijavlja določene terjatve iz naslova pravnega nasledstva. Družba M. d. o. o. - v likvidaciji je bila namreč dne 14. 4. 2015 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k družbi M. d. o. o., družba M. d. o. o. pa je bila iz sodnega registra izbrisana dne 29. 10. 2015 zaradi pripojitve k stečajnemu dolžniku. Z dnem vpisa pripojitve v sodni register prevzeta družba preneha obstajati, prevzemna družba kot njen univerzalni pravni naslednik pa vstopi v vsa materialnopravna in procesnopravna razmerja, katerih subjekt je bila pred pripojitvijo prevzeta družba. Na prevzemno družbo se prenese celotno premoženje prevzete družbe in tudi vse njene obveznosti (1. stavek 1. točke tretjega odstavka 591. člena ZGD-1). Tako odgovarja stečajni dolžnik za obveznosti teh dveh družb iz naslova univerzalnega pravnega nasledstva. Pri tem je upnica RS že v prijavi terjatev pojasnila za katere obveznosti teh dveh družb gre, kar je razvidno tudi iz listin priloženih prijavi terjatev tj. seznam izvršilnih naslovov DT 42902-16/2019-2247 z dne 16. 7. 2019 in DT 42902-16/2019-2234 z dne 16. 7. 2019.

11Trditve in listine upravitelja iz vloge z dne 28. 2. 2020 se tako ne nanašajo na terjatve, ki so predmet prijave upnice RS v tem stečajnem postopku. Poleg tega iz končnega seznama z dne 4. 12. 2019 izhaja, da je upravitelj terjatve in ločitveno pravico upnice RS prerekal iz razloga, ker so terjatve prijavljene na osnovi seznama izvršilnih naslovov, ki so bili izdani oz. izdelani po začetku stečajnega postopka in ne zato, ker naj terjatve ne bi obstajale. Slednje zatrjuje upravitelj smiselno šele sedaj v odgovoru na pritožbo.

12Zato ima upnica RS v pritožbi prav, ko zatrjujejo, da je posledično nepravilna ugotovitev sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da je pravnomočno ugotovljeno, da prijavljene terjatev upnice RS ne obstojijo več, zaradi česar je bila na ugotovitev obstoja teh terjatev napotena upnica RS.

13Kot je pojasnilo višje sodišče že v sklepu z dne 12. 2. 2020, na navedeno pa opozarja tudi pritožba, veljajo glede preizkusa terjatev ter ločitvenih pravic terjatev upnice RS posebna pravila določena v 314. členu ZFPPIPP.

14Iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP izhaja, da če je prerekana terjatev za plačilo davkov ali prispevkov ali druga terjatev, o kateri pristojni državni organ odloča po uradni dolžnosti in ne na predlog ali zahtevo upnika, ki je imetnik te terjatve, se za preizkus takih terjatev uporabljajo posebna pravila določena v tem členu in je uporaba določb 300., 301. in 302. člen ZFPPIPP izrecno izključena (drugi odstavek 314. člena ZFPPIPP). Tako mora tisti, ki je prerekal tako terjatev, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev prijaviti svojo udeležbo v postopku, v katerem pristojni državni organ odloča o prerekani terjatvi, in je upravičen v tem postopku opravljati tista procesna dejanja ali vložiti tožbo v upravnem sporu, ki jih je v skladu s pravili tega postopka upravičen opravljati dolžnik (tretji odstavek 314. člena ZFPPIPP). Če tega tisti, ki je prerekal tako terjatev v postavljenem roku ne stori, velja terjatev za priznano (četrti odstavek 314. člena ZFPPIPP). Nadalje pa iz petega odstavka 314. člena ZFPPIPP izhaja, da ne glede na tretji odstavek tega člena izjava o prerekanju terjatev iz naslova neplačanih davčnih obveznosti nima pravnega učinka in terjatev velja za priznano, če v skladu s pravili postopka, v katerem pristojni državni organ odloča o tej terjatvi, ni več mogoče izpodbijati obstoja te terjatve niti s pravnim sredstvom niti s tožbo v upravnem sporu, ali če je dolžnik kot zavezanec za davek sam izračunal terjatev v obračunu davka.

15V skladu s tretjim odstavkom 314. člena ZFPPIPP velja torej v primeru prerekanja terjatev iz prvega odstavka tega člena, napotitev za tistega, ki je terjatev prerekal, ne glede na določbo 300. in 302. člena ZFPPIPP, saj je uporaba teh pravil v takih primerih izrecno izključena.

16V konkretnem primeru je terjatev upnice RS, ki predstavlja terjatev iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP, prerekal upravitelj, zato je on tisti, ki mora upoštevaje določbo tretjega odstavka 314. člena ZFPPIPP prijaviti svojo udeležbo v morebiti še odprtih postopkih, v katerih pristojni državni organ odloča o prerekanih terjatvah, in je upravičen v teh postopkih opravljati tista procesna dejanja ali vložiti tožbo v upravnem sporu, ki jih je v skladu s pravili tega postopka upravičen opravljati dolžnik. Iz trditev upravitelja iz vloge z dne 28. 2. 2020 (p.d. 304) in upnice RS v pritožbi namreč ne izhaja, da bi morda obstajalo stanje po petem odstavku 314. člena ZFPPIPP, zaradi česar bi terjatve veljale za priznane. Če se bo ugotovilo, da stanje iz petega odstavka 314. člena ZFPPIPP kljub temu obstoji, pa bodo veljale prerekane terjatve upnice RS na podlagi iste zakonske določbe za priznane.

17Glede na vse navedeno je sodišče pritožbi upnice RS ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se v nepravnomočnem delu sklepa z dne 5. 12. 2019 v zvezi s terjatvijo upnice Republike Slovenije, pod zap. št. 8 odloči tako, da se namesto upnico Republiko Slovenijo, napoti upravitelja (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Upravitelj bo lahko v zvezi s trditvami v odgovoru na pritožbo, da je terjatev upnice RS poravnava, smiselno torej plačana, uveljavljal tudi tak ugovor (da so sporne terjatve prenehale na podlagi dejstva, ki je nastopilo v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov¹).

¹ prim. sodbo VSL II Cp 933/2018