VSL Sklep I Kp 3945/2020

I. Sklep pod točko I., o zavrnitvi prošnje za izročitev tujca A. A. pristojnim organom Republike Severne Makedonije, se potrdi.

II. Pritožbi se ugodi in se sklep pod točko II. spremeni tako, da se pripor odpravi in se odredi takojšnja izpustitev tujca na prostost.

1Okrožno sodišče v Novem mestu je s sklepom I K 3945/2020-37 z dne 9. 4. 2020 pod točko I. izreka zavrnilo prošnjo Ministrstva za pravosodje Republike Severne Makedonije z dne 18. 2. 2020 za izročitev tujca A. A., državljana Republike Kosovo, pristojnim organom Republike Severne Makedonije zaradi izvršitve kazni zapora deset let. Pod točko II. izreka je zavrnilo še pritožbo tujčevega zagovornika zoper sklep preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Novem mestu o odreditvi ekstrakcijskega pripora z dne 7. 4. 2020.

2Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da tujčev zagovornik izpodbija sklep pod točko II., saj se strinja z zavrnitvijo prošnje za izročitev pod točko I. izreka izpodbijanega sklepa. Zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje je, glede na izrek pod točko II., odločal o pritožbi zagovornika zoper sklep preiskovalnega sodnika, tedaj kot pritožbeni organ, ob smiselni uporabi šestega odstavka 202. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 524. člena ZKP, zato zoper takšno odločitev zunajobravnavnega senata pritožba ni dopustna in bi jo kazalo zavreči kot nedovoljeno. Toda v točki 9 obrazložitve izpodbijanega sklepa je zunajobravnavni senat zapisal drugače kot v izreku, namreč, da je „ob reševanju pritožbe zagovornika tujca zoper sklep o odreditvi ekstradicijskega pripora sklenil, da slednji ostane v priporu do pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi izročitve“, stranke je tudi poučil o pravici do pritožbe, tedaj po vsebini odločil o priporu po drugem odstavku 527. člena ZKP. Da bi bil tujec priprt najkrajši potrebni čas, je višje sodišče zato poslalo izpodbijani sklep v podajo mnenja državnemu tožilstvu na podlagi prvega odstavka 527. člena ZKP. Po prejemu mnenja je presodilo zakonitost izpodbijane odločbe tako glede prošnje za izročitev kot glede pripora.

K točki I. izreka izpodbijanega sklepa

3Višja državna tožilka B. B. z Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani je podala mnenje, da se strinja s stališčem zunajobravnavnega senata in predlaga, da višje sodišče sklep v točki I. izreka potrdi in pripor tujcu odpravi.

4Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za izročitev tujca Republiki Severni Makedoniji. V točki 5 obrazložitve preizkušanega sklepa pravilno ugotavlja, da morajo biti pogoji za izročitev, določeni v štirinajstih točkah v prvem odstavku 522. člena ZKP, podani kumulativno. Med njimi je tudi pogoj iz 10. točke, ki se nanaša na izvršitev kazni v primeru sojenja v nenavzočnosti. Država prosilka bi morala predložiti ustrezna zagotovila za zagotovitev pravice tujca do poštenega sojenja, a tega ni storila, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v točki 6 obrazložitve. Tudi 13. člen Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o izročitvi (Pogodbe) terja zagotovilo države prosilke, da bo kazenski postopek po izročitvi znova opravljen v navzočnosti izročene osebe. Tujec je namreč v zagovoru zanikal, da bi bil obveščen o kazenskem postopku, ki se je vodil zoper njega in v katerem mu je bila izrečena kazen desetih let zapora, iz predloženih sodb sodišča prve in druge stopnje države prosilke, Temeljnega sodišča Skopje I in Pritožbenega sodišča Skopje, ter drugih listin, ki jih je država prosilka na zahtevo preiskovalnega sodnika posredovala, pa ni razvidno, da bi bil tujcu kljub sojenju v nenavzočnosti zagotovljen pošten postopek, ker se je veljavno odpovedal pravici do aktivne obrambe. Ker Republika Severna Makedonija kljub pozivu ni podala zagotovil, da bo v primeru izročitve tujcu omogočeno pravno sredstvo, s katerim bo imel možnost uresničiti svojo pravico do poštene obrambe, ni izpolnjen pogoj iz 10. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, zato je sodišče prve stopnje prošnjo za izročitev upravičeno zavrnilo.

K točki II. izreka izpodbijanega sklepa

5Zoper sklep se je pritožil tujčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi. Pritožnik poleg strinjanja s sodiščem prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za izročitev tujca, izpodbija pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je pri tujcu podan priporni razlog begosumnosti.

6Pritožba je utemeljena.

7Kot je bilo obrazloženo že zgoraj, niso podani pogoji za izročitev, zato ni izpolnjen predpogoj za zadrževanje tujca v priporu, kar je posledično narekovalo odpravo pripora. Pritožbeno sodišče zato odreja takojšnjo izpustitev tujca na prostost.

8Ker je bilo pripor treba odpraviti že iz razloga umanjkanja pripornega temelja, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do pritožbenih navedb o (ne)obstoju begosumnosti.