VSL Sklep II Ip 22/2020

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo s predlaganimi izvršilnimi sredstvi na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 00 z dne 31. 5. 2019 (ki je postal pravnomočen dne 19. 6. 2019) zaradi izterjave glavnice v višini 5.831,86 EUR in izvršilnih stroškov (I. in II. točka izreka sklepa), predlog za izvršbo pa je kot neutemeljen zavrnilo v delu, v katerem upnik zahteva izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.967,58 EUR od dne 20. 4. 2017 dalje do plačila, od zneska 315,60 EUR od dne 20. 4. 2017 dalje do plačila in od zneska 2.548,68 EUR od dne 20. 4. 2019 dalje do plačila (III. točka izreka sklepa).

2Zoper III. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. V bistvenem navaja, da v skladu z ZFPPIPP in sodno prakso od začetka stečajnega postopka dalje upniku tečejo obresti po predpisani obrestni meri. ZFPPIPP ne določa, da bi moral seznam preizkušenih terjatev vsebovati tudi izjavo stečajnega upravitelja o tem, ali priznava zakonske zamudne obresti od priznanih terjatev za čas od začetka stečajnega postopka do plačila in ta izrek ni obvezen del seznama, saj gredo upniku obresti že po samem zakonu. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se dolžniku v plačilo naložijo tudi zahtevane obresti, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo glede izterjave zakonskih zamudnih obresti od glavnice zavrnilo z obrazložitvijo, da upnik zanje nima izvršilnega naslova. Višje sodišče tako odločitev sprejema kot pravilno.

5Upnik je predlagal izvršbo na podlagi sklepa o končanju postopka osebnega stečaja v zvezi s seznamom neplačanih priznanih terjatev, ki skladno s četrtim odstavkom 396. člena Zakona o finančnim poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) predstavlja izvršilni naslov. Skladno s prvim odstavkom 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Obveznost po izvršilnem naslovu mora biti jasno določena. Na izvršilni naslov je izvršilno sodišče vezano in ga mora izvršiti tako, kot se glasi in le v obsegu, kot se glasi, ter ga ne more spreminjati in širiti na obveznosti, ki v njem niso določene (načelo stroge formalne legalitete, primerjaj 17. člen ZIZ).

6Ker mora izvršilno sodišče upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu, ni mogoče dovoliti izvršbe zaradi plačila zamudnih obresti od glavnice v primeru, ko izvršilni naslov obrestnega izreka ne vsebuje.¹ V konkretnem primeru iz izvršilnega naslova izhaja, da je dolžnik dolžan upniku plačati zgolj znesek neplačanih glavnic v skupni višini 5.831,86 EUR (2.967,58 EUR, 315,60 EUR in 2.548,68 EUR), ne pa tudi zakonskih zamudnih obresti od teh zneskov, kot jih zahteva upnik v svojem predlogu za izvršbo. Ne glede na to, da ZFPPIPP v 256. členu daje materialnopravno podlago za upnikov zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prijavljene terjatve upnika tudi za čas po začetku stečajnega postopka, kot to navaja upnik v svoji pritožbi, to še ne pomeni, da se izvršba za njihovo uveljavitev lahko dovoli brez izvršilnega naslova. Povedano drugače, zakonska upravičenost do obresti sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče izvršbo dovoliti in voditi tudi za zakonske zamudne obresti, ki niso zajete v izvršilnem naslovu.²

7Po pojasnjenem upnik v pritožbi neutemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo njegov predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradi dolžnosti, je upnikovo pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

¹ Prim. VSRS sodba II Ips 475/2006 z dne 19. 6. 2008.
² Prim. VSM sklep I Ip 1039/2015 z dne 13. 1. 2016, VSM sklep I Ip 296/2016 z dne 23. 6. 2016, VSM sklep I Ip 63/2018 z dne 16. 3. 2018, ...