VDSS Sklep Pdp 706/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da mora družba A. d. d. - B.ulica – C., v roku 15 dni sodišču dostaviti kopijo izseka iz tripartitne pogodbe, sklenjene v letu 2016 med njeno predhodnico D. d. d., C., ter družbami E. d. o. o., C., in F. d. o. o., C., ki opredeljuje vsebino sodelovanja z družbo d. d. C. oziroma zlasti pogodbene obveznosti te družbe, kot jih je bila dolžna izvrševati v novembru 2016 in decembru 2016, ter kopije delov računov, ki ji je pravna prednica družbe A. d. d., C., v letu 2016 in 2017 prejela od družbe G. d. d. C., za storitve, ki naj bi jih družba E. d. o. o. opravila v novembru 2016 in decembru 2016, in sicer dele teh računov, kjer je navedena vsebina zaračunanih storitev.

2Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da dokazni predlog tožeče stranke zavrne, oziroma podrejeno, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek pred spremenjeni senat. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo določil Zakona o sodnem registru (ZSReg) in Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), saj sme družba opravljati le dejavnost, za katero je registrirana. Tožeča stranka v spornem obdobju (november in december 2016) ni bila registrirana za opravljanje telekomunikacijske dejavnosti. Prav tako ni pravilno uporabilo določb Obligacijskega zakonika (OZ), da lahko veljavno sklene pogodbo za opravljanje telekomunikacijskih dejavnosti le oseba, ki ima dejavnost registrirano. Sklep je izdan na podlagi nezakonitega dokaznega predloga tožeče stranke. Dokazni predlog po pridobitvi tripartitne pogodbe, sklenjene januarja 2016 med družbami E. d. o. o., F. d. o. o. ter pravnim prednikom A. d. d., D. je nedovoljen, informativen in torej nezakonit dokazni predlog, sodišče pa je bistveno kršilo določbe postopka, ker je sklep izdalo brez ustrezne trditvene podlage. Pri tem ni upoštevalo napotkov iz sklepa pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 915/2018 z dne 28. 2. 2019. V novem sojenju bi moralo najprej odločiti o ugovoru zastaranja odškodnine terjatve zaradi kršenja konkurenčne prepovedi. Šele potem, če zahtevek ne bi bil zastaran, bi lahko ugotavljalo, ali je E. d. o. o. dejansko opravljala telekomunikacijske dejavnosti, pri tem pa ni bistveno, kaj je določeno v pogodbah, temveč kaj je dejansko opravljala. Posledično je bilo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je v navedenem sklepu tudi grajalo odločitev sodišča prve stopnje, ki se ni opredelilo do skladnih izjav prič in pisne izjave z dne 7. 1. 2018, čeprav priče najbolje poznajo vsebino poslovnega sodelovanja med njunima družbama. Ker izpodbijani sklep ni v skladu s stališči pritožbenega sodišča, je podana bistvena kršitev določb postopka. Stališče sodišča prve stopnje, da ne upošteva dopisa A. d. d., po katerem so v pogodbi razkriti komercialni pogoji, cene storitev, način poslovnega sodelovanja in know-how, za katerega ne želi, da je po nepotrebnem razkrit nepooblaščenim osebam, vzbuja dvom v nepristranost sodišča. Ker je predmet računov, na katere se sklicuje H. d. o. o., le najem oz. zakup optičnega omrežja I., ki ga opravlja F. d. o. o. in katerega lastniki so tretje osebe, zneski zakupa niso dohodek E. d. o. o. iz naslova opravljanja telekomunikacijskih dejavnosti.

3V odgovoru na pritožbo tožeča stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), v zvezi s 366. členom ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in ne tistih, ki jih uveljavlja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6Ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ker je sodišče prve stopnje v novem sojenju ugodilo dokaznemu predlogu tožeče stranke, da družba A. d. d. predloži navedene listine. Tožeča stranka je že v tožbi predlagala pridobitev teh listin, ki jih sama nima, tožena stranka oziroma družba E. d. o. o. (katere prokurist je tožena stranka) pa jih nista hoteli sami predložiti. Ker je tožeča stranka konkretno navedla, kaj naj bi se s temi listinami dokazovalo, je zmotno stališče pritožbe, da gre za informativni dokaz. Zmotno je tudi stališče pritožbe, da je podana relativna bistvena kršitev določb postopka, ker naj bi bila izrek in obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju s stališči oziroma napotki pritožbenega sodišča iz razveljavitvenega sklepa pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 915/2018 z dne 28. 2. 2019. Bistvo odločitve pritožbenega sodišča v navedenem sklepu, s katerim je bilo ugodeno pritožbi tožene stranke ter je bila razveljavljena ugodilna sodba sodišča prve stopnje, je v tem, da se strankama omogoči dokazovanje dejanske vsebine posla, ki ga je družba E. d. o. o. opravljala na podlagi tripartitne pogodbe. Sodišče prve stopnje je namreč v prvem sojenju preuranjeno štelo, da je tožena stranka odškodninsko odgovorna, ne da bi razčistilo, ali je tožena stranka v času delovnega razmerja kršila konkurenčno prepoved s tem, da je družbi E. d. o. o. na škodo tožeče stranke omogočila opravljanje konkurenčne dejavnosti. Predloženi računi ter del tripartitne pogodbe bodo lahko potrdili ali pa ovrgli navedbe tožene stranke, da je družba E. d. o. o. opravljala zgolj finančno - računovodske oziroma administrativne storitve za F. d. o. o., ki je lastnik optičnega omrežja. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, ko je družbi A. d. d. na podlagi 228. člena ZPP naložilo predložitev navedenih listin.

7Ni odločilna pritožbena navedba, da naj tožeča stranka v spornem obdobju, na katerega se nanaša zahtevek za plačilo odškodnine, ne bi imela registrirane dejavnosti opravljanja telekomunikacijskih storitev. V kolikor je tožeča stranka na območju I. opravljala takšno dejavnost, bi ji s konkuriranjem družbe E. d. o. o., katere prokurist je tožena stranka, lahko nastala škoda, ne glede na registrirano dejavnost. Zato zgolj zaradi te okoliščine ni mogoče šteti, da to tožeča stranka ne more z listinami dokazati dejanskega konkuriranja družbe E. d. o. o. tožeči stranki.

8Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da gre pri tripartitni pogodbi za poslovno skrivnost. Družba A. d. d. je v svojem dopisu (brez datuma), ki ga je sodišče prve stopnje prejelo 26. 7. 2019 (list. št. 224) opozorila, da navedena pogodba vsebuje podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost. To ne predstavlja okoliščine, ki bi sodišču preprečevala izdajo izpodbijanega sklepa, niti ni mogoče zaradi tega sklepati, da je s tem podan dvom v nepristranskost sodišča, kot to zmotno navaja pritožba, in ki zaradi tega tudi predlaga dodelitev zadeve drugemu sodniku.

9Ko bo ponovno meritorno odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do ugovora zastaranja uveljavljanja odškodnine iz naslova kršitve konkurenčne prepovedi. V tej fazi postopka pa je zmotno stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o ugovoru zastaranja. Sprejeti bo moralo tudi dokazno oceno, ki se bo nanašala tako na izpovedi prič, kot tudi na listine, ki so predmet edicijske dolžnosti A. d. d. Zato pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje v tej fazi postopka upoštevati (le) prepričljive izpovedi prič (zakonitih zastopnic E.d. o. o. in E. d. o. o), ki sta izpovedali o vsebini pogodbenega odnosa med tema dvema družbama.

10Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, saj niso odločilnega pomena za odločitev o pritožbi. V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP mora namreč sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe oziroma sklepa presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti.

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.