VSK sklep Cp 388/2010

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Zaznamba zavrnitve predloga se izbriše.

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog Republike Slovenije, naj na podlagi „pogodbe namesto razlastitve“, ki jo je predlagateljica sklenila z M.C., vpiše lastninsko pravico pri parcelah 6087/30 in 6087/33 k.o. O. nanjo. Sodišče je ugotovilo, da zasebna listina, ki je bila priložena predlogu, vsebuje potrdilo o overitvi podpisa po tujem notarju, zaradi česar bi morala biti v skladu z Zakonom o overitvi listin v mednarodnem prometu resničnost podpisa notarja in njegova funkcija potrjena s strani pristojnega organa države izvora notarja, vendar tega potrdila – apostille listina ne vsebuje. Pa tudi sicer je bila dolžna predlagateljica listini, ki je bila sestavljena v tujem jeziku, priložiti njen overjen prevod, česar pa ni storila, saj je bil predložen le neoverjen prevod overitvene klavzule, sestavljene v tujem jeziku.

Proti sklepu se pritožuje predlagateljica. Meni, da je odločitev sodišča materialnopravno nepravilna, pa tudi sicer odstopa od sodne prakse v drugih podobnih primerih. Pogodba, sklenjena namesto razlastitve, na kateri je bilo zemljiškoknjižno dovolilo overjeno pri notarju, je zasebna listina, medtem ko Zakon o overitvi listin v mednarodnem prometu, kakor tudi Konvencija o odpravi potrebe po legalizaciji tujih javnih listin, urejata overjanje podpisov na javnih listinah. Po mnenju pritožnice zgolj formalna oblična overitev podpisa zemljiškoknjižnemu dovolilu samemu še ne daje lastnosti javne listine. Z apostillo pa se potrjuje le kdo je javno listino izdal, ne pa kdo je overil podpis na zasebni listini. Pritožnica še navaja, da je obrazložitev sodišča v zvezi z drugim razlogom, s katerim je bila utemeljena zavrnitev predloga, nerazumljiva, saj ni jasno, ali bi morala predlagateljica predložiti prevod overitve, kot je bila k temu pozvana že s strani referentke, ali pa bi moral biti overjen prevod listine. Pa tudi sicer bi sodišče moralo, če so bile v predlogu pomanjkljivosti, izpeljati postopek po 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagateljico ponovno pozvati, da v primernem roku pomanjkljivost odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Podlaga predlaganemu vpisu je bila Pogodba namesto razlastitve, sklenjena med Republiko Slovenijo in M.C. za parceli št. 6087/30 in 6087/33 k.o. O., ki sta potrebni za dosego javne koristi države. Gre za zasebno listino, ki vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo, v 33. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) pa je določeno, da se za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu uporabljajo splošna pravila Zakona o notariatu o overitvah predpisov (razen kolikor je v ZZK-1 določeno drugače). V petem odstavku 64. člena Zakona notariatu ( oz. v 22. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu ZN-E, Ur. l. RS, št. 115/2006) pa je izrecno predpisano, da podpis osebe, katere pravico, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, se prenaša, lahko na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini overi samo notar. Ta določba je posledica širših pristojnosti notarja pri overitvi zemljiškoknjižnega dovolila, saj mora ob overitvi paziti na izpolnitev pogojev po posebnih predpisih. Tako mu ZZK-1 nalaga v členih 33 do 38 presojo potrdila pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih, kontrolo obstoja predkupne pravice, plačanega davka, itd. Okoliščina, da je predlagateljica k pogodbi sama priložila potrdilo o namenski rabi zemljišča ter potrdilo o tem, da je bila pogodba prijavljena Davčni upravi RS zaradi odmere davka, ne more spremeniti kogentne narave določbe iz petega odstavka 64. člena Zakona o notariatu. Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je predlog za vpis lastninske pravice na podlagi zasebne listine, ki jo je overil tuj notar, zavrnilo, je torej pravilna iz zgoraj navedenega razloga.

Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter odredilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).