VSC sklep I Ip 268/2009

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se ugovoru dolžnika delno ugodi in izvršba dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. I 856/2008 z dne 24.10.2008 ustavi za znesek glavnice 475,36 EUR. Prav tako je sklenilo, da se v preostalem delu za znesek glavnice 480,87 EUR ugovor dolžnika zavrne in da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka.

Zoper zavrnilni del navedenega sklepa se je pravočasno pritožil dolžnik po svojem pooblaščencu iz vseh treh pritožbenih razlogov po I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s čl. 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožnik je predlagal, da se sklep o izvršbi razveljavi v izpodbijanem delu in izvršba ustavi, upnici pa naloži plačilo pritožbenih stroškov.

Pritožuje se zoper znesek 182,13 EUR, kar bi naj bila razlika med uskladitvijo preživnine in dejansko plačnimi preživninskimi obveznostmi za obdobje od avgusta 2005 do junija 2008. Za plačilo tega zneska ne obstaja pravna podlaga, saj je bil dolžnik z uskladitvami preživnin seznanjen šele tekom izvršilnega postopka. Uskladitve preživnin z dne 9.12.2002, 31.3.2005 in 31.3.2006 mu niso bile vročene. Zato dolžnik ni mogel vedeti, da upnici dolguje višji znesek preživnine, če ga C. o tem ni obvestil, upnici pa je preživnino redno plačeval. Upnica ni z ničemer dokazala, da so dolžniku navedene uskladitve bile vročene. Iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno za katere posamezne zneske v obdobju od aprila 2003 do septembra 2008 gre, ko naj bi razlika v višini preživnine nastajala. Sodišče je v tem delu zgolj sledilo navedbam upnice, ki pa vsebujejo takšne formalne pomanjkljivosti, da bi jih sodišče moralo zavrniti, saj na njih ne more temeljiti sklep o izvršbi. Takšen izrek je tudi neizvršljiv, zato bi sodišče moralo v tem delu sklep o izvršbi razveljaviti. Dolžnik je priglasil stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Kadar preživninski upravičenec v izvršilnem postopku prisilno izterjuje preživninsko terjatev, obvestilo centra za socialno delo o vsakokratni uskladitvi preživnine z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma izvršljivim notarskim zapisom, predstavlja izvršilni naslov (III. odst. 82 d čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR). Dolžnik v pritožbi ponovno trdi, da mu vsa obvestila C. o uskladitvi preživnin niso bila vročena, zato zanje ni vedel. Tovrstne trditve v postopku izvršbe za izterjavo zapadlih neplačanih obrokov preživnine ne morejo biti upoštevne. Dejstvo je, da obstaja pravnomočen in izvršljiv izvršilni naslov, ki upnici priznava pravico do preživnine v višini, kot izhaja iz izvršilnega naslova in podatkov o uskladitvah višine preživnine z rastjo življenjskih stroškov. Izvršilno sodišče pa je na izvršilni naslov vezano (čl. 1 ZIZ), vse dokler ta ni odpravljen, razveljavljen ali spremenjen, česar pa pritožnik niti ni zatrjeval niti dokazoval. Upnica je k izvršilnemu predlogu predložila tudi obvestila o uskladitvi preživnine iz katerih izhaja, da je dolžnik o njih bil obveščen. Navedeno pa izhaja tudi iz sodbe sodišča prve stopnje z dne 9.12.2002 opr. št. P 691/2002, kjer je bilo določeno, da je dolžnik dolžan plačevati preživnino določeno s sklepom centra za socialno delo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnica v predlogu za izvršbo ter nato še v odgovoru na ugovor natančno navedla neplačane zneske za obdobje od avgusta 2005 do junija 2008, katerih seštevek skupaj znaša 182,13 EUR in predstavlja razliko med uskladitvami preživnine in dejansko plačanimi preživninami v tem obdobju. Upnica je namreč predložila natančne specifikacije neplačanih razlik zneskov v tem obdobju, zaradi česar je pritožba, ko trdi, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, za katere posamezne zneske gre in da so te navedbe upnice formalno pomanjkljive, neutemeljena. Sklep o izvršbi z dne 24.10.2008 pa je tudi izvršljiv.

Ker se je pritožba dolžnika izkazala za neutemeljeno, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev na katere mora v skladu z II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo dolžnika zavrnilo v skladu z 2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker je dolžnik s pritožbo v celoti propadel, sam trpi s tem povezane stroške (čl. 154/I ZPP v zv. s čl. 165/I ZPP).