VSRS Sodba II Ips 980/2008

Revizija se zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodne odločbe povrniti 849,38 EUR stroškov odgovora na revizijo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti.

1Sodišče prve stopnje je toženca zavezalo za plačilo 34.000 EUR s 5 % obrestmi od 8. 3. 2005 do 8. 5. 2005 in zamudnimi obrestmi v višini 8 % od 9. 5. 2005 dalje. V plačilo mu je naložilo še tožnikove stroške pravdnega postopka.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

3V pravočasni reviziji toženec uveljavlja razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbijana sodba je v celoti spregledala pobotni ugovor: o njem ni odločila in v tej smeri ni izvedla dokazov, čeprav so bili predlagani. Tak ugovor se lahko poda kadarkoli. Revident se ne strinja z ugotovitvijo, da je prepozno predložil dokazilo o plačilu betona, saj gre za dokaz, ki je nastal in ga pridobil kasneje. Razlogi v sodbi in izrek so v nasprotju z izvedenimi dokazi, izjavami in spisovnimi listinami. Tožnik je zaslišan kot stranka izpovedal, da vtoževana terjatev dejansko predstavlja tudi dolg od betona v višini 7.000 EUR. Ta izvira iz časa, ko je bil tožnik direktor R. d.o.o., in je bil plačan. Pogoji za sklenitev posojilne pogodbe niso bili izpolnjeni, zaradi česar pogodba ni bila sklenjena, obveznost toženca pa ni nastala. Med pravdnima strankama ni sporno, da toženec od tožnika ni dobil denarja, kar je potrdil tako tožnik kot priče. Ne gre prezreti, da sta imeli stranki dogovor, da gresta skupaj v posel, pri katerem toženec kupi 6 zlatih paketov L. iz ZDA, s tem da tožnik tožencu zagotovi denar in nakup delnic v vrednosti 10.000 ameriških dolarjev, vendar tožnik svoje obveznosti ni izpolnil. Pogoji za vračilo posojila zato niso izpolnjeni. Ker je pridobitev delnic predstavljala bistven pogoj za sklenitev posla, je bila pogodba po samem zakonu razvezana. Tožnik ni znal pojasniti izračuna zneska v posojilni pogodbi in priznava, da denarja ni izročil, zaradi česar posojilna pogodba ne more biti veljavna. Kršena so tudi določila materialnega predpisa glede izračuna zakonskih in dogovorjenih zamudnih obresti. Sodba je v določitvi obresti napačna.

4Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3; v nadaljevanju ZPP), ki je nanjo odgovorila. Tožnik predlaga, da sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno in mu prizna stroške revizijskega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje. Nižji sodišči sta pravilno zaključili, da je predlagani dokaz podan prepozno. Toženec ni dokazal, da mu je tožnik zagotovil poleg denarja tudi nakup delnic. Za odločitev je pomembno, da je v postopku ugotovljeno, da sta stranki sklenili kreditno pogodbo, na podlagi katere toženec dolguje vtoževani znesek.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizijsko sodišče uvodoma opozarja, da ni mogoče upoštevati na načelni ravni uveljavljan očitek bistvene kršitve določb postopka. Toženec se je namreč na ta revizijski razlog skliceval le na splošno v uvodu svoje vloge, v nadaljevanju pa očitka ni ne konkretiziral ne obrazložil, zato ga sodišče ni moglo preizkusiti.

7Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da sta pravdni stranki 8. 3. 2005 sklenili kreditno pogodbo, po kateri je bil toženec dolžan vrniti tožniku znesek 34.000 EUR. Le-ta predstavlja skupen znesek vseh dolgov, ki jih je toženec dolgoval tožniku, in sicer: znesek 10.000 EUR, ki ga je tožnik tožencu posodil in izročil ob podpisu navedene kreditne pogodbe, znesek 15.000 EUR, ki ga je tožnik tožencu posodil in izročil že pred sklenitvijo kreditne pogodbe, in znesek 9.000 EUR, ki predstavlja dolg iz naslova prodanega betona. Sodišče je tudi zaključilo, da toženec ni dokazal okoliščin, ki bi terjale zaključek, da med pravdnima strankama ni šlo le za golo posojilno razmerje, temveč za poseben pravni posel, po katerem se je tožnik, ki je tožencu posodil denar (za nakup šestih zlatih paketov L. iz ZDA), zavezal tožencu zagotoviti nakup delnic podjetja L. ZDA. Gre za dejanske ugotovitve, sprejete na podlagi ocene izvedenih dokazov, ki jim je v okviru presoje pritožbenih razlogov pritrdilo sodišče druge stopnje. Toženčevi revizijski očitki, s katerimi nasprotuje tem ugotovitvam in meri na drugačno dokazno oceno, v revizijskem postopku niso dovoljeni in jih sodišče ne more upoštevati (prim. tretji odstavek 370. člena ZPP).

8Sodišči sta ravnali pravilno, ko toženčevega ugovora, da dolg iz naslova prodanega betona ni obstajal napram tožniku, temveč proti tožnikovi družbi R. d.o.o., nista upoštevali, glede na to, da bi ga toženec lahko podal že na prejšnjih narokih, razlogov za njegovo kasnejše navajanje pa ni niti zatrjeval. Neutemeljen je tudi očitek o pobotnem ugovoru, saj iz spisovnega gradiva ne izhaja, da ga je toženec v postopku sploh uveljavljal, niti da bi sodišči nižjih stopenj o njem odločali. V čem naj bi bil izračun obresti napačen, toženec v reviziji ni pojasnil. V zvezi s tem je dodati le, da sodišče obresti ni izračunalo, temveč jih je dosodilo opisno, skladno z ugotovljenim dogovorom strank in 378. členom Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami; OZ), ki ga treba uporabiti, ker gre za terjatev v tedaj še tuji valuti. Ker revizija ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

9Toženec, ki z revizijo ni uspel, sam krije svoje stroške revizijskega postopka, tožniku pa mora povrniti njegove stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Stroški znašajo 849,38 EUR in obsegajo nagrado odvetniku za sestavo odgovora na revizijo, materialne stroške, davek na dodano vrednost in plačano sodno takso za odgovor na revizijo (razvidni so iz odmere na list. št. 79 spisa). Le-te je toženec dolžan plačati v petnajstdnevnem paricijskem roku (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 378. člena v zvezi s prvim odstavkom 299. člena OZ).