VSRS Sklep X DoR 171/2019-3

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Ljubljana, Krajevne enote Domžale, št. 3408-04-0104-F001/12 z dne 9. 10. 2017, v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 3406-37/2017-4 z dne 31. 1. 2018. S tem sklepom, izdanim v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča I U 1055/2016 z dne 21. 2. 2017, je bilo tožniku naloženo pačilo stroškov upravne izvršbe po drugi osebi v znesku 5.753,56 EUR zaradi obnove gozda.

2Upravno sodišče je ugotovilo, da je upravni organ v ponovljenem postopku sledil njegovim napotkom. Tožniku so bile vročene listine, pozvan je bil na opredelitev, ob prisotnosti vseh strank (tudi tožnika) pa je bil opravljen tudi ogled na kraju samem. Na tem ogledu v letu 2017 je bilo kot nesporno ugotovljeno, da je površina posajenih sadik manjša kot ob sami izvršbi novembra 2015, ker je v vmesnem času prišlo do njihovega uničenja. Tako ugotovljeni manjši obseg pa ne izkazuje, da dela niso bila izvedena in da je bilo zasajeno manjše število sadik, saj izvedbo izvršbe, kot je bila naložena z izvršilnim naslovom, nesporno izkazujejo listine, ki so bile tožniku vročene.¹ Na tej podlagi je Upravno sodišče zavrnilo tožnikov ugovor zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi z obsegom opravljene izvršbe.

3Tožnik v predlogu za dopustitev revizije zastavlja vprašanji: "Ali obveznost spoštovanja načela materialne resnice ugasne, če zaradi postopkovnih kršitev organa dejanskega stanja v relevantnem časovnem okvirju ni več mogoče ugotoviti?" in "Ali mora negativne posledice kršitve načela materialne resnice, ki nastopi zaradi nezakonitega postopanja organa, trpeti stranka upravnega postopka?". Navaja, da je Upravno sodišče v obrazložitvi sodbe navedlo, da dejanskega obsega izvršbe ni možno ugotoviti, ker je bila izvršba opravljena skoraj dve leti pred izvedbo ogleda na kraju samem in da je do ugotavljanja števila zasajenih sadik prišlo šele dve leti po opravljeni izvršbi zaradi nezakonitega ravnanja upravnega organa, ki v prvem postopku ogleda ni opravil, niti ga ni seznanil z relevantnimi dokumenti. Upravnemu organu očita, da ni izvedlo zaslišanja osebe, ki je prevzela izvedbo upravne izvršbe, in da njegova dokazna ocena, ki izhaja iz ugotovitve, da dejanskega obsega izvršbe ni mogoče ugotoviti, ne dosega dokaznega standarda skrbnosti in vestnosti ter krši njegovo pravico do pravnega varstva. Upravnemu sodišču pa očita bistveno kršitev določb postopka.

4Predlog ni dovoljen.

5Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to je kot sredstva za zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoja prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. V predlogu mora zato predlagatelj natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Opredeliti mora torej pravni problem in na kratko obrazložiti razloge, zaradi katerih meni, da stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, Vrhovno sodišče predloga vsebinsko ne presoja, temveč ga v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrže.

6V obravnavani zadevi so predmet sodne presoje stroški upravne izvršbe po drugi osebi. V predlogu za dopustitev revizije tožnik svoje očitke usmerja predvsem na postopek pred prvostopenjskim upravnim organom. Predmet revizijske presoje in s tem tudi predmet predloga za dopustitev revizije pa je sodba Upravnega sodišča in argumenti ter pravna stališča, ki jih v sodbi navede Upravno sodišče. Navedbe, s katerimi tožnik graja le upravni postopek in razloge upravnih aktov, so zato irelevantne. Argumentov Upravnega sodišča pa tožnik ne prereka. Iz obrazložitve predloga izhaja, da izpodbija predvsem v postopku ugotovljeno dejansko stanje. Ob tem pa protispisno navaja, da naj bi Upravno sodišče navedlo, da dejanskega stanja izvršbe ni mogoče ugotoviti. V razlogih sodbe take navedbe ni. Prav nasprotno, Upravno sodišče je tožniku pojasnilo, da obseg izvršbe nesporno izkazujejo listine, ki so bile tožniku tudi vročene. Tožnik z grajo upravnega postopka in vprašanji, ki jih gradi na protispisni trditvi, ter prerekanjem dejanskega stanja pogojev za dopustitev revizije ni niti ustrezno utemeljil, še manj pa izkazal.

7Ker predlog ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek istega člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Te listine Upravno sodišče v 10 točki obrazložitve tudi navede, in sicer: nalog za izvedbo del z dne 2. 11. 2015, dobavnice in račun za sadike z dne 10. 11. 2015, prevzem del po drugi osebi z dne 16. 11. 2015, dobavnice in račun za izvedena dela po nalogu za izvedbo del z dne 18. 11. 2015 in spričevalo o istovetnosti in kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala z dne 9. 11. 2015