UPRS Sklep I U 2105/2017-43

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1S sklepom št. 1221-49/2015-09/4 z dne 31. 3. 2017 (v nadaljevanju prvi sklep) je CSD A. združil v skupni postopek predloga tožnika za razveljavitev odločb CSD A. št. 1221-22/2014-09 z dne 24. 7. 2014 (odloča o postavitvi CSD A. za skrbnika za posebni primer B.B. za zastopanje v pravdni zadevi P 1722/2012-II) in št. 1221-49/2015-09/1 z dne 21. 1. 2016 (odločba o postavitvi CSD A. za začasnega skrbnika B.B. za njeno zastopanje v času postopka odvzema poslovne sposobnosti) ter oba zavrgel.

2S sklepom št. 1221-49/2015-09/5 z dne 3. 4. 2017 (v nadaljevanju drugi sklep) pa je CSD A. zavrgel zahtevo tožnika za razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti zapisnika o popisu premoženja B.B. z dne 16. 2. 2017.

3V obeh zadevah je organ navedene vloge zavrgel, ker tožnik glede na določbe 42. in 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter 216. do 223. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) in sodno prakso (sodba Vrhovnega sodišča RS št. I Up 1113/2006), ne more imeti položaja stranke in stranke z interesom, saj v zadevi skrbništva za B.B. ne more biti nosilec nobenih pravic in obveznosti, niti ne varuje svojih pravic in koristi.

4Tožnik je zoper prvi in drugi sklep vložil pritožbi, ki ju je tožena stranka s sklepom in odločbo št. 12007-20/2017/4 z dne 31. 7. 2017 (v nadaljevanju sklep in odločba Ministrstva) združila v skupno obravnavanje in ju zavrnila. Presodila je, da tožnik v tej zadevi ne more biti imetnik nobene pravice in obveznosti, prav tako pa ne izkazuje pravnega interesa; zato v tem postopku nima lastnosti stranke. Ker te lastnosti nima niti v postopkih imenovanja skrbnika za posebni primer in imenovanja začasnega skrbnika, nima niti aktivne legitimacije za vložitev zahteve za razveljavitev odločb organa prve stopnje z dne 24. 7. 2014 in 21. 1. 2016. Iz enakih razlogov je presodila, da tožnik nima aktivne legitimacije niti za vložitev zahteve za razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti zapisnika o popisu premoženja B.B..

5Zoper navedene sklepe organa prve stopnje in sklep in odločbo Ministrstva je tožnik vložil tožbo, v kateri opisuje potek posameznih upravnih postopkov. Meni, da ima dejanski in pravni interes in da bi moral imeti pravico sodelovati v tem postopku, saj uveljavlja svoje pravice in pravne koristi iz naslova nepremičnin. Sodišču predlaga, da prvi in drugi sklep CSD A. ter sklep in odločbo Ministrstva odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev pravdnih stroškov tožnika, v primere zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka paricijskega roka dalje do plačila.

6Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe.

7Tožnik je sodišču poslal še več pripravljalnih vlog, v katerih ponavlja svoja stališča in jih dopolnjuje.

8Tožena stranka je sodišče z dopisom z dne 19. 7. 2019 obvestila, da je B.B. 7. 7. 2019 umrla.

9Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

Glede izpodbijane odločbe Ministrstva

10Tožnik navaja, da vlaga tožbo med drugim tudi zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 12007-20/2017/4 z dne 31. 7. 2017, s katero je organ druge stopnje zavrnil njegovi pritožbi zoper sklep Centra za socialno delo A. opr. št. 1221-49/2015-09/4 z dne 31. 3. 2017 in sklep Centra za socialno delo A. opr. št. 1221-49/2015-09/5 z dne 3. 4. 2017. Predlaga, naj sodišče to odločbo odpravi. Iz opredelitve tožbe, tožbenih navedb in tožbenega predloga izrecno izhaja, da izpodbija del drugostopenjskega upravnega akta, s katerim sta bili njegovi pritožbi zavrnjeni. Ker je s tožbo izpodbijal upravni akt, s katerim sploh ni bilo odločeno o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (2. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), torej akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, je sodišče njegovo tožbo v tem delu zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Glede izpodbijanega sklepa Ministrstva in izpodbijane prve točke prvega sklepa CSD A.

11Tožnik s tožbo izpodbija tudi sklep Ministrstva o združitvi zadev v en pritožbeni postopek in prvo točko prvega sklepa CSD A. o združitvi postopka, ki sta bila oba izdana na podlagi 130. člena ZUP. V upravnem sporu se lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1). Izpodbijani sklep Ministrstva in prva točka prvega sklepa CSD A. o združitvi zadev v en postopek pa ne spadata med sklepe iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ju v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati. Iz tega razloga je sodišče tožbo tudi v tem delu zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Glede izpodbijane druge točke prvega sklepa CSD A. in drugega sklepa CSD A.

12V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora zato ves čas postopka izkazovati pravni interes. Izkazati mora, da izpodbijani akt neposredno posega v njegove pravice in pravne koristi oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njegovi tožbi privedla do spremembe njegovega pravnega položaja. Torej, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Na obstoj pravnega interesa pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Če ugotovi, da tožnik nima (več) pravnega interesa za tožbo, jo kot nedovoljeno zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

13Tožnik s tožbo izpodbija tudi drugo točko prvega sklepa (ki se nanaša na odločbo o postavitvi CSD A. za skrbnika za poseben primer B.B. in odločbo o postavitvi CSD A. za začasnega skrbnika B.B) in drugi sklep CSD A. (ki se nanaša na zapisnik o popisu premoženja B.B., ki je bil opravljen v okviru začasnega skrbništva).¹ Uveljavlja tožbeni ugovor, da je o njegovih vlogah odločil nepristojni organ. Z ostalimi tožbenimi navedbami in dokaznimi predlogi pa izpodbija samo pravilnost in zakonitost odločb o imenovanju skrbnika (za poseben primer in začasnega) ter zapisnika o popisu premoženja B.B., ne pove in ne predloži pa nobenih dokazov, s katerimi bi dokazoval nepravilnost in nezakonitost odločb, ki jih izpodbija s to tožbo.

14Iz dopisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 19. 7. 2019 izhaja, da je CSD A., Enota A, Ministrstvo seznanilo, da je B.B. dne 7. 7. 2019 umrla. Navedeno pa pomeni, da si tožnik z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu, glede na zahtevek, postavljen v tožbi, to je (zgolj) zahtevek za odpravo akta (izpodbojna tožba), ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Z dejstvom, da je B.B. umrla, je sodišče seznanilo tudi pooblaščenca tožnika, ki nato ni vložil (tudi) ugotovitvene tožbe ali pa izpodbojno tožbo po nastopu novih okoliščin spremenil v ugotovitveno tožbo. Ker si tako tožnik svojega pravnega položaja v tem postopku ne more več izboljšati, ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev in s tem tudi ne pravovarstvene potrebe. Posledično tudi vsebinska obravnava predmetne tožbe ne bi privedla k spremembi oziroma izboljšanju njegovega pravnega položaja, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

15Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo (med drugim) zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Med strankami postopka ni sporno, da je bil B.B. postavljen tako skrbnik za posebni primer (v pravdni zadevi) kot tudi začasni skrbnik z namenom, da se zavarujejo njene premoženjske in druge pravice in koristi (tretji odstavek 178. člena ZZZDR, enako tretji odstavek 239. člena Družinskega zakonika). Sporno ni niti dejstvo, da je bil v upravnem postopku narejen zapisnik o popisu premoženja B.B. in da tožeča stranka ni bila stranka postopkov postavitve B.B. pod skrbništvo.