VSL Sklep II Cp 1704/2019

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se kot skupno pripadajoče zemljišče k stavbam z ID znaki: 000 (V. ulica 3), 001 (V. ulica 5), 002 (Š. ulica 15), 003 (Š. ulica 17), 004-00 (Š. ulica 19, stanovanjska stavba s podzemno garažo in dvorano), 005 (Š. ulica 21), 006 (Š. ulica 23), 007 (Š. ulica 25), 008 (K. ulica 34), 009 (K. ulica 36), določita zemljiškoknjižni parceli z ID znakom 009-1/54 in 009-1/55 (1).¹ Sodišče je še odločilo, da se navedeni zemljiški parceli iz 1. točke po vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vpišeta v zemljiško knjigo kot splošni skupni del stavb iz 1. točke izreka sklepa, kot skupna lastnina vsakokratnih etažnih lastnikov navedenih stavb (2).

2Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL oziroma pritožnica) izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter sklep spremeni tako, da predlog predlagateljev zavrne oziroma zavrže, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da predlagatelji niso dokazali, da so z nakupom stanovanj in garaž v stavbah pridobili lastninsko pravico oziroma pravico uporabe na nepremičninah, ki naj bi predstavljali pripadajoče zemljišče k stavbam. Pravna prednica MOL na investitorja gradnje stavb v navedeni soseski ni prenesla zemljišč, v katerih so bile že v času gradnje načrtovane javne površine. Njihova ureditev se je financirala iz občinskih sredstev. Gradbeno podjetje je na podlagi pogodb z občino pridobilo pravico uporabe določenega kompleksa zemljišč. Iz mnenja izvedenca za urbanizem in varstvo okolja P. P. izhaja, da je gradbena parcela kareja I vključevala javno dobro na obeh nepremičninah, ki v naravi predstavljata piazzetto. Sodišče se v sklepu do teh dejstev ni opredelilo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka. Sodišče tudi ni pojasnilo, ali so predlagatelji nepremičnini kupili hkrati s stanovanji in ali sta nepremičnini nujno potrebni za rabo večstanovanjskih stavb, brez katerih stavbe ne morejo funkcionirati, ni se tudi opredelilo do elaborata L. d. d., in pripomb, ki jih je dala MOL na izvedensko mnenje M. M. ter do zakonskih določb, na podlagi katerih MOL zatrjuje, da sta parceli javno dobro. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo stališče pritožnice, ki je v postopku navajala, da predlog skupnega pripadajočega zemljišča posega v javne površine, kot to izhaja iz elaborata L. d. d. za ureditev evidence nepremičnega stvarnega premoženja Občine. Elaborat temelji na dokumentaciji, prostorskih aktih in normativih iz časa gradnje nepremičnin, kar je v skladu z določili prvega odstavka 43. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) poglavitno merilo za ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbam. Piazzetta pomeni manjši trg, kar pomeni, da je to javna površina. Izvedenka je navedla, da se je glede statusa piazzette v celoti oprla na prostorske akte, v primeru osrednjega atrija kareja I, za katerega prostorski akt navaja, da gre za javno površino, pa izvedenka to dejstvo spregleda in prostorskega akta ne upošteva. Gre za dvojno stališče izvedenke v njeni interpretaciji prostorskega akta. Sodišče bi zato moralo postaviti novega izvedenca, posebej glede na ugotovitve iz elaborata L. d. d. in izvedenca P. P. Bistvo javnega dobra je dostopnost anonimnemu in naprej nedefiniranemu krogu oseb pod enakimi pogoji, zato se zemljišča, ki so javno dobro ne smejo določiti kot pripadajoče zemljišče. Z odločitvijo je sodišče poseglo v cestni svet oziroma javno pohodno površino. Ceste niso le tako imenovano cestno telo, ampak tudi cestni svet ob cestnem telesu in zasaditev ob cestnem svetu, kot to določa 57. člen Zakonom o cestah (v nadaljevanju ZCes-1). Odločitev sodišča je tudi v nasprotju z ZCes-1, Zakon o graditvi objektov in Stvarnopravnim zakonikom (v nadaljevanju SPZ). Na nepremičninah so že v letu 1993 stali infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja in druga sredstva, ki so bila v skladu s predpisi namenjena izvajanju dejavnosti oziroma zadev iz 68. člena in 72. člena Zakona o gospodarskih javnih službah. MOL je piazzetto vseskozi ustrezno in redno vzdrževala ter izvrševala posest, s tem, da skrb lastnika za svojo lastnino ni argument pri določanju pripadajočega zemljišča.² V postopku ni bilo nesporno ugotovljeno, da so piazzetto dejansko uporabljali le predlagatelji kot lastniki večstanovanjskih stavb. Naključnim mimoidočim uporaba piazzettte ni bila onemogočena. Predlagatelji niso predložili dokazov, da so vzdrževali piazzetto. Zmotna je ugotovitev sodišča, da MOL ni ugovarjali rabi piazzette, saj je pritožnica vseskozi zatrjevala, da gre za javno površino. Kriterij pretekle rabe ne more biti odločilni kriterij pri določitvi pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1. Treba je upoštevati javni interes, zato odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.

3Predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da:

- sta parceli 1/54, v izmeri 67 m² in 1/55 v izmeri 66 m² del severne piazzette;

- je bilo območje Zupančičeva jama, kare I oziroma etapa B, zgrajeno na podlagi zazidalnega načrta iz leta 1987 (Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za ureditev območja BS 2/1 Zupančičeva jama in del ureditvenega območja BR 2/1 – Navje, Ur. l. RS, št. 11/87);

- je urbanistična ureditev spornega območja izvedena v skladu z zazidalnim načrtom;

- so bili stanovanjski objekti zasnovani kot strnjeno zazidan urbani kare z notranjim dvoriščem, ki je bil ločen od motornega prometa in načrtovan za potrebe sprostitve, igre in počitka;

- je v zazidalnem načrtu določena podzemna dvorana s pomožnimi prostori kot del kareja I in služi potrebam stanovalcev, površina nad njo pa je del ovalne piazzette na Š. ulici, ki je v zazidalnem načrtu imenovana kot severna piazzetta, del piazzette, ki se nahaja nad podzemno dvorano je vrisan kot del etape B;

- med javne površine v spornem območju spadajo ceste, trgi ter park ob Navju.;

- je bilo poleg gradbene parcele pripisano, da se bo po izgradnji objektov notranjost kareja izločila iz funkcionalnih zemljišč oziroma gradbene parcele kot javne površine;

- notranjost kareja že določena kot funkcionalno zemljišče, ki pripada stavbam in zato notranje dvorišče ni (postalo) javno dobro;

- iz prostorskega akta izhaja, da je bila piazzetta načrtovana in namenjena za zbiranje in srečevanje stanovalcev in za vstop v kare I ter za dostop v polkrožne kleti, kjer je bila načrtovana dvorana;

- je piazzetta na vzhodni strani na parcelah 1/81 in !/80 že last etažnih lastnikov dela stavb kareja II in da na teh parcelah ni zabeležena služnost v javno korist;

- sporna piazzetta v naravi predstavljata tlakovano polkrožno površino, ki zajema tudi prostor pod arkadami stavb Š. 19, 21 in 23 ter zaokrožen prostor tik ob navedenih stavbah;

- iz piazzette vodi direkten vhod v podzemno dvorano (št. stavbe 00) in v vhod v notranje dvorišče kareja I;

- za piazzetto skrbijo predlagatelji od izgradnje stavb dalje, s tem, da kidajo sneg, grabijo listje in skrbijo za čiščenje kanalov za odvodnjavanje;

- po piazzetti ne poteka pločnik ali druga javna pot, poteka pa javna pot tik ob piazzetti, ki pa je v celoti na parc. št. 1/145; gre za javno pešpot, ki se zaključi z betonskimi količki, nato pa nadaljuje kot javna cesta, vse na parc. št. 1/145, ki je v lasti MOL;

- je iz piazzette zamakalo v podzemno dvorano hišnega sveta, zato je upravnik „urgiral“ pri MOL, kjer pa mu je bilo pojasnjeno, da parceli prestavljata streho garažne hiše predlagateljev in da naj zato predlagatelji popravijo oziroma investirajo sredstva za sanacijo;

- etažni lastniki posedajo na polkrožni klopi in se zadržujejo na piazzetti, ki je namenjena zbiranju stanovalcev.

6Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju sklicuje na materialnopravne predpise, ki jih je povzelo sodišče prve stopnje v sklepu. Pritožbeno sodišče še dodaja, da stvarne pravice, ki so bile pridobljene pred uveljavitvijo SPZ, ostanejo v veljavi z vsebino, kot jo določa SPZ (266. člen SPZ). Retroaktivno poseganje v pridobljene pravice ni dopustno, zato je odločilno vprašanje, ali so predlagatelji po veljavnem pravu v času družbene lastnine pridobili pravno upravičenje do uporabe funkcionalnih zemljišč, ki jim na podlagi lastninjena po ZLNDL daje pravovarstveno upravičenje, da na tem zemljišču pridobijo lastninsko pravico, kot to predlagajo v predlogu.

7Iz predloga ZVEtL-1 izhaja, da je treba po namenu pojem nepremičnine po 271. členu SPZ, na kateri se stavba nahaja, enačiti s pojmom funkcionalnega zemljišča, zato je njegova ugotovitev oziroma določitev primerljiva situaciji, ko se ugotavlja zemljišče, ki je na podlagi lastninjenja oziroma gradnje na tujem svetu in drugih sorodnih pravil, postalo last lastnika stavbe, torej situacijam, ki so doslej reševale v postopku določitve pripadajočega zemljišča. Funkcionalno zemljišče je spadalo k stavbi, zato ni bilo v samostojnem prometu, takšna ureditev pa je veljala ves čas družbene lastnine. Prvi odstavek 42. člena ZVEtL-1 določa, da je pripadajoče zemljišče tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno, ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini in predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic zemljišča na pravice na stavbi.

8Predlagatelj ZVEtL-1 je v predlogu v obrazložitvi k 42. členu ZVEtL-1 pojasnil, da je treba sklep o tem, da je posamezno zemljišče pripadajoče zemljišče utemeljiti iz dveh vidikov, dejanskega in pravnega. Dejanski vidik je v funkcionalni povezanosti zemljišča s stavbo, in sicer gre za tisto zemljišče, ki je bilo namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe. Pravni vidik pa odraža nekdanjo pravno (akcesorno) povezanost pravic na takem zemljišču s pravicami na stavbi. Dejanski vidik pripadajočega zemljišča se v postopku za določitev pripadajočega zemljišča dokazuje v skladu s pravili 43. člena ZVEtL-1. Ugotovitev, da je bilo določeno zemljišče pred 1. januarjem 2003 neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe, pa glede na takratno pravno ureditev praviloma tudi pomeni, da je to zemljišče postalo last lastnika stavbe. Zato se ob dokazanem dejanskem vidiku pravni vidik domneva, kakor to določajo pravila 44. člena ZVEtL-1.

9V postopku je bilo prepričljivo ugotovljeno, da je bila notranjost kareja I (ki ni več predmet postopka) načrtovana in zgrajena za potrebe stanovalcev spornih stavb in kot funkcionalno zemljišče, ki pripada stavbam, kar je potrdila tudi izvedenka M. M., zato ni odločilen pripis poleg gradbene parcele, da se bo notranjost kareja izločila iz funkcionalnega zemljišča. V tem delu ni nasprotij v ugotovitvah izvedenke, kot zatrjuje pritožba. Izvedenka je upoštevala celotno dokumentacijo povezano z gradnjo stavb in dejansko stanje, od izgradnje stavb dalje, in na podlagi strokovnih kriterijev ugotovila, da sta kljub omenjenem pripisu na gradbeni parceli, kare I in piazzetta funkcionalni zemljišči, ki pripada stavbam in zato te nepremičnine niso (postale) javno dobro. Izvedenka je upoštevala, da iz rekapitulacije površin, ki je sestavni del ureditvenega načrta, izhaja, da so se v površino gradbene parcele šteli tako stavbišča kot tudi funkcionalna zemljišča. Pritožnica namreč smiselno gradi tezo, da je piazzetta javno dobro tudi iz razloga, ker se preko piazzette vstopa v notranjost kareja I.

10Sodišče prve stopnje je tudi na ogledu ugotovilo dejstva, ki potrjujejo ugotovitve izvedenke in tesno funkcionalno povezanost piazzette s stavbami etažnih lastnikov in z objekti, ki se nahajajo pod stavbami oziroma pod piazzetto.³ Piazzettta pomeni trg, kot pravilno ugotavlja pritožnica, vendar iz prostorskega akta izhaja, da je bila piazzetta načrtovana in izvedena za potrebe etažnih lastnikov oziroma stanovalcev. Možnost, da piazzetto uporabljajo tudi naključno mimoidoči,⁴ nima odločilnega vpliva na presojo, ali ta del predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbam, ker iz prostorskih aktov in dejanske uporabe piazzette izhaja, da je piazzetta namenjena in se uporablja za zbiranje stanovalcev in za dostop v notranjost kareja I ter za dostop do podzemskih prostorov (kjer se nahajata garaža in dvorana).⁵

11Pavšalne so pritožbene trditve, da je tudi pritožnica izvajala posest na piazzetti. Prav nasprotno, prepričljivo je bilo ugotovljeno, da so etažni lastniki od izgradnje stavb dalje izključno skrbeli za piazzetto in na njej izvrševali posest.⁶

12Prepričljivo je bilo tudi ugotovljeno, da preko piazzette ne vodi nobena javna pot. Te ugotovitve ne more izpodbiti pritožba z navedbami in zakonskimi citati, da ceste ne predstavljajo le cestno telo, marveč tudi cestni svet ob cestnem telesu. Na ogledu se je sodišče prve stopnje prepričalo, da po piazzetti ne poteka javna pot, poteka pa javna pot ob piazzetti, te ugotovitve pa potrjuje tudi izvedensko mnenje M. M.

13Iz navedenih razlogov sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo izvedenskemu mnenju P. P. Izvedenec je tudi izvedensko mnenje večkrat spreminjal, razlogi za ta spremenjena stališča so bili strokovno pomanjkljivi (neprepričljivi), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno postavilo novo izvedenko M. M. V njenem izvedenskem mnenju ni bilo pomanjkljivosti, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo njenemu mnenju, še posebej iz razloga, ker se je na ogledu lahko prepričalo, da obstaja funkcionalna povezanost med piazzetto in objekti predlagateljev, kar je podrobno pojasnilo v obrazložitvi sklepa. Na ta način se je sodišče prve stopnje v sklepu tudi opredelilo do navedb pritožnice, ki jih je utemeljevala na podlagi strokovnega elaborata L. d. d. za ureditev evidence nepremičnega stvarnega premoženja MOL. Nenazadnje je sodišče prve stopnje povzelo tudi izvedensko mnenje P. P., ki v zvezi z elaboratom L. d. d. ugotavlja, da se strinja z ustanovitvijo služnosti javne rabe ob pokritih pasažah, ne strinja pa se, da sta večja dela spornih parcel javno dobro. Iz teh razlogov se pritožba tudi neutemeljeno zavzema, da bi bilo treba v postopku postaviti novega izvedenca.

14Pritožbene navedbe glede prenosa zemljišč na investitorja in financiranje ureditve javnih površin ter opustitev gradbenega podjetja, ki bi moral po končani gradnji zahtevati odmero funkcionalnega zemljišča, so premalo konkretne, da bi terjale, glede na že pojasnjene ugotovitve, podrobnejši odgovor pritožbenega sodišča.

15Sodišče prve stopnje je ugotovilo vse predpostavke iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ki so podlaga za določitev pripadajočega zemljišča, zato so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da piazzetta ne predstavlja pripadajočega zemljišča, ker ni nujno potrebna za funkcioniranje stavb.

16Sodišče se je opredelilo do vseh odločilnih dejstev, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene, ni pa tudi storilo kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

17Ker tudi pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

¹ V nadaljevanju označeni tudi kot nepremičnini ali kot piazzetta.
² Pritožnica se sklicuje na sklep VSM I Cp 469/2017.
³ Glej 18. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.
⁴ Piazzetta se namreč nahaja tik ob javni poti, na piazzetti pa je polkrožna klopca.
⁵ Pritožba se tudi ne opredeli do ugotovitve sodišča prve stopnje, da je istovrstna piazzetta, ki se nahaja na vzhodni strani že last etažnih lastnikov dela stavb kareja II.
⁶ Podrobneje glej 19. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.