VSL Sklep II Cp 2241/2019

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dopusti udeležba A. A. v nepravdnem postopku, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, pod opr. št. N 343/2019, zoper nasprotno udeleženko D. D., zaradi postavitve pod skrbništvo.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog A. A., sina nasprotne udeleženke, za udeležbo v postopku postavitve njegove mame pod skrbništvo. Kot razlog za svojo odločitev je navedlo, da s sodno odločbo, izdano v tem postopku, ne bo v ničemer poseženo v nobeno pravno zavarovano pravico A. A. Izid tega postopka ne bo v ničemer vplival na njegov pravni položaj. Njegovega morebitnega ekonomskega interesa (kot dediča prvega dednega reda) pa ni mogoče enačiti s pravnim interesom.

2Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil A. A. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovo udeležbo dopusti, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek pred drugega sodnika. Navaja, da bo izid tega postopka vplival na njegov pravni položaj. Odvzeta mu je bila možnost izjaviti se o osebi, ki naj bi bila mamina skrbnica, oziroma mu je bila odvzeta možnost predlagati drugo osebo za njenega skrbnika oziroma kar delavca pristojnega CSD. Poslabšal se bo tudi njegov pravni položaj kot bodočega dediča v bodočem zapuščinskem postopku po mami, saj se bo zaradi škodnih ravnanj bodoče skrbnice B. B. občutno zmanjšala količina v bodočnosti še njenih pridobivanih, kot tudi že pridobljenih in privarčevanih denarnih sredstev ter maminih delnic in dividend. Navaja še, da bo B. B., ko bo postavljena za skrbnico, mamino stanovanje oddala brezplačno svoji hčerki in bodočemu zetu, ter na ta način ne bo pridobila potrebnih denarnih sredstev za doplačilo mamine domske oskrbe in bo v posledici on sam obremenjen še z doplačevanjem mamine domske oskrbe. Nedvomno bo prizadet njegov pravni interes, zato je treba na podlagi določila 22. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) dopustiti njegovo prijavo udeležbe v tem postopku. Neupoštevno je sklicevanje sodišča na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2528/2017, z dne 24.1.2018, saj se ta odločitev nanaša na povsem drug postopek, ki je tekel na podlagi 44. in 46. člena ZNP zaradi odvzema poslovne sposobnosti.

3Na pritožbo A. A. je odgovoril CSD X. V odgovoru je navedel, da se je A. A. izrecno strinjal, da se za skrbnico D. D. predlaga njegova sestra B. B. Iz zapisnika CSD X z dne 27.2.2019 izhaja, da sta se ožja sorodnika gospe D. D. uskladila ter se strinjata, da je v nadalje materi skrbnica gospa B. B.

4Na pritožbo je odgovorila tudi sestra pritožnika B. B. Smiselno predlaga zavrnitev pritožbe. Zanika navedbe pritožnika o tem, da bi slabo skrbela za mamina finančna sredstva. Glede maminega stanovanja navede, da ostaja prazno in bo tako tudi ostalo, dokler ne bo sprejet dogovor glede stanovanja. Mamina želja je bila, da bi sedaj, ko je v domu, v njem bivala njena vnukinja C. C., hči B. B., ki bi skrbela za stanovanje in plačevala stroške. Mama pa bi lahko večkrat prišla domov na obisk, saj je še dovolj vitalna in si tega želi. Z vnukinjo sta tudi sicer zelo povezani. Brat o mamini želji ni želel niti slišati in zavrnil možnost skupnega dogovora. Lahko bi se dogovorili, da bi vnukinja plačevala razliko, nastalo zaradi domske oskrbe, ter tako razbremenili brata in njo, ki bi sicer morala plačevati razliko, v kolikor ne bi bilo več maminih finančnih rezerv. Njena želja in namen je delovati v mamino dobro.

5Pritožba je utemeljena.

6Družinski zakonik (DZ) ne pozna več odvzema poslovne sposobnosti, temveč je ta institut nadomestil s postavitvijo odrasle osebe pod skrbništvo, pri čemer je tudi odločanje o postavitvi oziroma imenovanju skrbnika s CSD prenesel na sodišče (262. člen DZ). Zato ni utemeljeno sklicevanje sodišča prve stopnje na odločbo II Cp 2528/2017, z dne 24.1.2018, saj oba postopka nista več v celoti primerljiva.

7ZNP-1 v 21. členu kot udeležence postopka opredeljuje njegovega predlagatelja, osebo, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), osebo, glede katere se vodi postopek, oziroma osebo, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, in osebo, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Udeleženci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka.

8V 1. odstavku 22. člena ZNP-1 ureja prijavo udeležbe drugih oseb. Kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes.

9V 1. odstavku 57. člena pa ima ZNP-1 še posebno določbo, da se postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo začne na predlog centra za socialno delo, državnega tožilca, zakonca ali osebe, ki z osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena.

10A. A. je že v prijavi udeležbe (na to pa opozarja tudi v pritožbi) opozoril na to, da je sin nasprotne udeleženke, ki bi v skladu z določbo 57. člena ZNP-1 lahko predlagal, da se začne postopek za postavitev njegove mame pod skrbništvo. Ker bi lahko predlagal začetek postopka, mu zgolj zaradi dejstva, da se je postopek začel po uradni dolžnosti na podlagi pobude CSD, ni mogoče odreči, da svojo udeležbo priglasi tudi kasneje in v postopku s tem sodeluje kot udeleženec. Določba 57. člena ZNP-1 je začrtala krog oseb, ki so bodisi v tako tesni zvezi z nasprotnim udeležencem, da lahko predlagajo začetek postopka (zakonec oziroma zunajzakonski partner ter določeni sorodniki), bodisi pa imajo položaj, podoben položaju intervenienta v javnem interesu. Osebam v tesni zvezi z nasprotnim udeležencem je po oceni pritožbenega sodišča treba dopustiti udeležbo v postopku ne glede na to, ali so sami (prvi) vložili predlog za začetek postopka. Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (2. in 3. odst. 239. člena DZ). Pri imenovanju skrbnika sodišče upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Upošteva pa tudi želje njegovega zakonca, zunajzakonskega partnerja ali njegovih sorodnikov, če je to v korist varovanca (243. člen DZ). Skrbnik mora vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje (2. odst. 245. člena DZ). A. A. je v prijavi udeležbe izrazil skrb, ali bo mami postavljen takšen skrbnik, ki bo ustrezno poskrbel za njene pravice in osebnost. Hkrati pa je navedel, da bi bil z odločbo lahko prizadet tudi njegov pravni interes. Ker je namen tega postopka varovanje koristi tistega, ki bo morebiti postavljen pod skrbništvo (varovanca), je v varovančevem interesu tudi, da mu bo kot skrbnik postavljen nekdo, ki bo ustrezno poskrbel za varovančeve pravice in osebnost. Če sorodnik, ki je po 57. členu ZNP-1 legitimiran vložiti predlog za postavitev osebe pod skrbništvo (ima predlagalno pravico), želi v postopku sodelovati kot udeleženec zato, da varuje interese svojega sorodnika, ki bo morebiti postavljen pod skrbništvo, mu je po mnenju pritožbenega sodišča to treba dopustiti.

11Polnoletni otrok mora po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali njega (1. odst. 185. člena DZ). A. A. v pritožbi utemeljeno navaja tudi, da bo v primeru, če bo materi postavljen skrbnik slabo upravljal z njenim premoženjem (pritožnik navaja, da bo njegova sestra slabo opravljala naloge skrbnice), lahko nastopila tudi njegova obveznost preživljanja matere, ki ne bo imela dovolj sredstev za življenje (oziroma za plačilo domske oskrbe, kot to navaja pritožnik). Ali so njegove navedbe resnične, bo sodišče lahko ugotovilo šele tekom postopka postavitve skrbnika. Ker bi bil s tem lahko prizadet tudi pritožnikov pravni interes (nastop obveznosti preživljanja ni zgolj uveljavljanje ekonomskega interesa), je pravilno, da se pritožniku dopusti udeležbo v postopku, kjer bo lahko varoval poleg materinih pravic in koristi tudi lastni pravni interes. Pravilno pa je sodišče prve stopnje navedlo, da je uveljavljanje interesa A. A. v zvezi z dedovanjem uveljavljanje zgolj ekonomskega interesa in ne pravnega.

12Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dopustilo udeležbo A. A. v tem nepravdnem postopku (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 70. člena ZNP-1.