VSL Sodba II Cpg 716/2019

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 3.096,00 EUR (I. točka izreka) in ji povrniti njene pravdne stroške v znesku 44,00 EUR (II. točka izreka), oboje s pripadki.

2Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Navedla je, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj izpodbijano sodbo spremeni njej v prid, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3V odgovoru na pritožbo je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Vrednost spornega predmeta v tem gospodarskem sporu ne dosega zneska 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta spor vodilo po tistih določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki velja za spore majhne vrednosti (495. člen ZPP). Na podlagi petega odstavka citiranega določila je o pritožbi priti izpodbijani sodbi odločila sodnica posameznica.

6Pritožnica navaja, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni bilo seznanjeno z dejstvom, "da sta pravdni stranki še pred predmetno sodbo sporazumno sklenili dogovor o poravnavi medsebojnih obveznosti, kar pomeni, da v zvezi s predmetno zadevo ni več medsebojnih zahtevkov". S to pritožbeno navedbo pa pritožnica ne uveljavlja pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog, pač pa absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, ki jo, kot izhaja iz določila tretjega odstavka 350. člena ZPP, sodišče zagreši takrat, kadar prekorači tožbeni zahtevek. S pritožbeno navedbo, da je sodišče odločilo o zahtevku, ki ga ni več, toženka namreč uveljavlja prav ta pritožbeni razlog.

7Po določilu drugega odstavka 188. člena ZPP lahko tožbo tožeča stranka umakne vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Umik tožbe (v prilogi B4) nosi datum 26. 9. 2019, iz izpodbijane sodbe pa je razvidno, da je bila izdana 18. 9. 2019. Iz tega sledi, da umik tožbe, kot smiselno pravilno odgovarja tožnica v odgovoru na pritožbo, ne more imeti pravnih učinkov, saj je do umika tožbe prišlo po izdaji izpodbijane sodbe.

8Zato pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9Ker toženka v pritožbenem postopku ni bila uspešna, sama nosi tisti del pravdnih stroškov, do katerih bi bila sicer upravičena, to je znesek plačane sodne takse. Do ostalih prijavljenih stroškov pa tudi če bi s pritožbo uspela, ne bi bila upravičena, saj je ni zastopal odvetnik, kot pravilno v odgovoru na pritožbo poudarja tožnica.

10Ob pregledu spisa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je v popisu spisa pod zaporedno številko 23 sedaj zabeležen umik tožbe, pred tem pa je bil zapisan drug tekst, ki pa zaradi "prebelčkanja" ni razviden. Ta umik naj bi se nahajal na listovnih številkah 60 do 64, ki pa jih ni v spisu, niti zaporedne številke 23 ne. Pritožbeno sodišče poudarja, da je treba pomoten tekst označiti tako, da ostanejo pomotno vpisani podatki po odpravi pomote vidni.¹ Pod zaporedno številko 24 je v popisu spisa vpisana "pritožba tožene", ki naj bi se nahajala na listovnih številkah 65 do 67 v spisu, vendar niti pritožba (red. št. 24) se na omenjenih listovnih številkah ne nahaja.

¹ Drugi odstavek 11. člena Pravilnika VS RS z dne 24. 12. 2019, sprejetega na podlagi 82. člena Zakona o sodiščih.