VSL Sklep VII Kp 62335/2018

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z v uvodu navedenim sklepom po 5. točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 437. člena ZKP zavrglo obtožni predlog zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 in kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1. Po drugem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da je dolžna oškodovanka kot tožilka povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. čelna ZKP ter potrebne izdatke obdolženca.

2Zoper sklep so se pritožili pooblaščenci oškodovanke kot tožilke zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču so predlagali, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v „ponovno odločanje“.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče druge stopnje se strinja s presojo sodišča prve stopnje v točki 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da obstaja utemeljen sum, da je obdolženec v postopku zaposlitve pri oškodovani družbi med drugim priložil tudi ponarejeno potrdilo o dvoletnem usposabljanju „potvrdba 8/14“. Drži tudi nadaljnja navedba, da je obdolženec še pred nastopom dela pri oškodovani družbi opravil preizkus znanja za pridobitev temeljnih kvalifikacij, kar izhaja iz spričevala z dne 29. 9. 2014 (priloga A32). Upoštevajoč slednje in ker je predhodno že imel veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil C in CE kategorij (priloga A33), je pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je bil obdolženec v času nastopa dela pri oškodovani družbi formalno gledano strokovno usposobljen za prevoz blaga v cestnem prometu.

5Po presoji sodišča druge stopnje pa samo dejstvo, da je obdolženec v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri oškodovani družbi izpolnjeval formalne pogoje za vožnjo vozil kategorij C in CE, samo po sebi ne zmanjšuje pomena oziroma obdolženca ne opravičuje v tem postopku očitanega ravnanja. Potrebno je namreč upoštevati, da je razpis za zasedbo prostega delovnega mesta, ki ga je oškodovana družba objavila dne 30. 9. 2014 (priloga A29), kot enega izmed pogojev za nastop dela določal tudi, da ima kandidat dve leti delovnih izkušenj. Kot dokazilo za izpolnjevanje tega pogoja je obdolženec ob prijavi na razpisano delovno mesto predložil predmetno potrdilo, glede katerega obstaja utemeljen sum, da je bilo ponarejeno. Pritožniki utemeljeno navajajo, da takega ravnanja ni mogoče obravnavati kot „dejanje majhnega pomena“. Kaznivo dejanje ponarejanje listin spada v poglavje kaznivih dejanj zoper pravni promet. Za kazniva dejanja iz tega poglavja pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v primerljivi zadevi že zavzelo stališče, da odsotnost škodljivih posledic sama po sebi ni okoliščina, ki bi lahko zmanjšala pomen s tem poglavjem varovane pravne vrednote (tj. pravnega prometa), da bi lahko govorili o dejanju majhnega pomena.¹ (Ne)obstoj oziroma (ne)nastanek škodljivih posledic torej v predmetni zadevi sam po sebi ne vpliva na presojo, ali je očitano dejanje „majhnega pomena“. Glede na vse navedeno, je po presoji sodišča druge stopnje napačen zaključek sodišča prve stopnje, ko je v predmetnem postopku obravnavani historični dogodek ocenilo kot dejanje majhnega pomena. To presojo je namreč utemeljilo prav s sklicevanjem na okoliščino, da obdolžencu očitano ravnanje oškodovani družbi ni povzročilo nikakršnih posledic, saj je obdolženec ob prijavi na delovno mesto že izpolnjeval vse formalne pogoje za zasedbo delovnega mesta, ko je pri oškodovani družbi sklenil pogodbo o zaposlitvi ter nato delo tudi redno opravljal. Posledično pa je napačna tudi nadaljnja odločitev, da se obtožni predlog zavrže, ker je očitano ravnanje obdolženca dejanje majhnega pomena ter je podana nesorazmernost med majhnim pomenom očitanega kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.

6Pritožbeni razlogi so bili utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (tretji odstavek 402. člena ZKP).

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep ni pritožbe.

¹ Tako VSRS v sodbi I Ips 53776/2012-33 z dne 5. 6. 2014.